CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0021324
URS člen 14, 22. OZ člen 6, 6/2, 131, 132, 134, 134/2, 168, 168/4, 174, 174/1, 179, 179/1, 179/2, 182, 240.. ZPP člen 7, 180, 180/1, 212, 216, 286, 338, 338/1, 338/1-3, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 354, 354/1, 358, 358-5.. ZZDej člen 45. ZZVZZ člen 23.
nepremoženjska in premoženjska škoda - medicinska napaka (zdravniška napaka) - skrbnost dobrega strokovnjaka - krivdna odgovornost - kazenska (penalna) funkcija odškodnine - višina nepremoženjske škode - amputacija noge - načela za odmero nepremoženjske škode - pravni standard pravične denarne odškodnine - sklepčnost tožbenih trditev - trditveno in dokazno breme - prekluzija pri navajanju novih dejstev in dokazov - uporaba načela prostega preudarka glede ugotavljanja dejstev - dokazni standard prepričljivosti - prevalitev dokaznega bremena - načelo enakega varstva pravic - odstop od ustaljene sodne prakse - ustavna procesna jamstva - načelo enakosti (pravičnosti)
Iz 179. člena OZ izrecno izhaja, da je „/namen te odškodnine/“ del zakonskega dejanskega stanu. Kakšen je namen te odškodnine, je predmet razlage. Ker gre v tem delu za besedno zvezo, ki ima naravo pravnega standarda, obstaja normativna podlaga za razlago, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, da je lahko namen odškodnine tudi kaznovalen oz. preventiven. Sodba sodišča prve stopnje je osamljen (prvi) primer, ko se prisoja izjemno visoka denarna odškodnina s sklicevanjem na njeno kazensko funkcijo. Utemeljitev takšnega odstopa s sklicevanjem na mladost tožnika in na okoliščino, da denar ne more nadomestiti njegovega trpljenja ter očitek o dopuščanju nepravilnosti prvotoženke, niso okoliščine, ki bi odstopale od bistveno enakih primerov v sodni praksi, zato je denarna odškodnina previsoko odmerjena.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb ZST, izključuje uporabo 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. Če je stranki plačilo sodne takse odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - subjektivna odgovornost - rok za izdajo začasne odredbe - instrukcijski rok
Sklep o začasni odredbi ne bi bil nezakonit, četudi bi ga sodišče prve stopnje izdalo po poteku roka 3 dni, ki je določen za odločitev o predlogu za izdajo začasne odredbe, zaradi oprave določenih poizvedb (oziroma pridobitve eventuelnih dokazov), ki so lahko odločilnega pomena za ugotovitev utemeljenosti predlagane začasne odredbe.
ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1. ZDR člen 42, 112, 126, 131, 134.
zamudna sodba - vročanje - osebna vročitev - vročanje pravni osebi - plača - regres za letni dopust - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
Sodišče prve stopnje je tožbo vročalo, tako da jo je poslalo na naslov, ki je naveden v sodnem registru. Ker ta naslov ne sodi pod poštno številko, ki je navedena v sodnem registru, temveč pod drugo poštno številko, je pošta ravnala pravilno, ko je prečrtala označbo poštne številke na pisanju in namesto nje napisala pravilno poštno številko. Tožba je bila nato puščena v hišnem predalčniku na naslovu, navedenem na pisanju, ki je nedvomno naslov sedeža tožene stranke, s tem je bila vročitev tožbe pravilno opravljena.
plača - regres za letni dopust - povračilo stroškov v zvezi z delom
Slab finančni položaj delodajalca oz. njegova insolventnost ne more vplivati na pravice delavcev do izplačila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katerih so upravičeni v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
javni uslužbenec - plača - prevedba plače - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Četrti odstavek 3. a člena ZSPJS določa zgolj procesno predpostavko za vložitev tožbe, to je pisno zahtevo javnega uslužbenca, da delodajalec ugotovi nezakonitost pri določitvi in izplačilu plače in da ravna v skladu z ZSPJS, ne določa pa roka, v katerem mora javni uslužbenec vložiti tožbo.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3/5, 3.a, 3.a/4. ZPP člen 279.b.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo - vzorčni postopek
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2. ZPP člen 102.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - rok za podajo odpovedi - jezik v postopku
Četudi tožena stranka posluje na območju, kjer živi avtohtona madžarska narodna skupnost, se tožnik neutemeljeno sklicuje na kršitev pravice do uporabe svojega jezika (madžarščine) v postopku pri delodajalcu in v postopku pred sodiščem prve stopnje, saj ni zatrjeval, da je madžarske narodnosti in da ne zna slovenskega jezika, oziroma ni predlagal spremljanja ali vodenja postopka tudi v jeziku narodnosti.
Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve, naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, ne pomenijo dokazne pobude. Argumentum a contrario pa sama vprašanja izvedencu pred izvedbo dokaza nasprotno predstavljajo dokazno pobudo, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je toženko pozvalo, naj se opredeli do tega, ali s postavitvijo vprašanj izvedencu podaja dokazni predlog ali ne. S tem, ko je toženka sodišču prve stopnje dne 31.5.2011 sporočila, da sicer ni v navadi, da sodišče takšna vprašanja obravnava kot predlog za izvedbo dokaza, a da je hkrati pripravljena založiti polovico predujma za izvedenca, zato da bo slednji odgovoril tudi na njena vprašanja, je sporen dokazni predlog upoštevajoč dejstvo, da je plačala tudi svojo polovico predujma v znesku 300 EUR, konkludentno podala.
URS člen 155. ZZK-1 člen 243. ZZK člen 102, 102/2.
sprememba predpisa – ustavna prepoved restriktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost – izbrisna tožba – rok za vložitev po ZZK-1 – vknjižba lastninske pravice
Dejansko stanje, na katerega je tožnica oprla izbrisno tožbo, do uveljavitve ZZK-1 še ni začelo učinkovati, saj izbris določene materialnopravno neveljavne vknjižbe učinkuje šele z izdajo sodbe, pri čemer pritožbeno sodišče poudarja, da rok za vložitev izbrisne tožbe po ZZK do uveljavitve ZZK-1 sploh še ni v celoti potekel. Ne gre torej za primer, ko bi ZZK-1 spreminjajoče posegel v dejansko stanje, ki bi v celoti pripadalo preteklosti, kar bi posledično pomenilo tudi, da je posegel v že pridobljene pravice tožnice.
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da so določila Cesijske pogodbe jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana.
javni uslužbenec - plača - dodatek k plači - dodatek za dvojezičnost - prevedba plače - sodno varstvo
Javni uslužbenec je za obdobje veljavnosti novega plačnega sistema (od 1. 8. 2010) upravičen do zakonito določene plače, ne da bi za priznanje in izplačilo takšne plače podajal pisne zahteve pri delodajalcu (tudi v primeru, če je v njegovi pogodbi o zaposlitvi določena plača v drugačni - nezakoniti - višini). Takšna zahteva lahko sicer glede na četrti odstavek 3.a člena ZSPJS predstavlja procesno predpostavko za sodno varstvo, ne more pa vplivati na pravico javnega uslužbenca do priznanja in prejemanja zakonito določene plače.
pogoji za vpis – identifikacijski znak nepremičnine
V konkretnem primeru nepremičnine sploh niso bile označene ne s “starim” ne z “novim” identifikacijskim znakom, ampak zgolj opisno (ni npr. navedena parc. št., št. podvložka....), kar onemogoča presojo identitete nepremičnine.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - letni dopust - odobritev letnega dopusta - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik bi moral upoštevati jasno odredbo delavke, pristojne za kadrovske zadeve, in naslednji dan priti na sedež delodajalca. Ker ni tako ravnal in ker je bil v nadaljevanju več kot 5 zaporednih dni neupravičeno odsoten z dela, mu je tožena stranka (delodajalec) utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 3. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR.
objava popravka – zavrženje tožbe – tek roka za vložitev tožbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po drugem odstavku 33. člena ZMed teče od dneva po preteku roka za objavo popravka oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen v roku, vendar na način, ki ni v skladu z ZMed.
dodatno izvršilno sredstvo – nadaljevanje izvršbe – dovolitev izvršbe še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih – drugo sredstvo izvršbe
Iz določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ni mogoče izpeljati pravila, da mora upnik v primeru, ko ponovno predlaga izvršbo z izvršilnim sredstvom, glede katerega je bila izvršba že predhodno ustavljena, izkazati ustrezno spremembo okoliščin v zvezi s tem izvršilnim sredstvom. Edini pogoj, ki ga navedena določba postavlja, je ta, da izvršilni postopek (še) teče, upniku pa ni naložena dolžnost, da obrazloži, zakaj predlaga razširitev izvršilnih sredstev.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064132
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 60. ZPP člen 154.
nedopustnost izvršbe – pridobitev lastninske pravice na premičnini – izročitev - simbolična izročitev – povrnitev stroškov postopka
Za dejansko izročitev zadostuje, da prodajalec stori, kar je potrebno, da kupec lahko začne izvrševati posestna dejanja nad stvarjo. Pri avtomobilu zadostuje simbolična izročitev, ko prenosnik izroči pridobitelju ključe ali prometno dovoljenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065212
OZ člen 15, 50, 50/2, 87, 87/2, 88, 88/1, 92, 255, 255/1, 256, 259, 259/2, 260. ZPP člen 181, 181/3. ZZZDR člen 51.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – pasivna legitimacija za izpodbijanje – učinek izpodbijanja – delna ničnost sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja – navidezna pogodba – premoženjska razmerja med zakonci – skupno premoženje – ugotovitvena tožba – vmesni ugotovitveni zahtevek
Pri notarskem zapisu o ugotavljanju obsega deleža in delitve skupnega premoženja ne more iti za delno ničnost, saj takšen sporazum ne more obstajati brez uveljavljanega navideznega (ničnega) določila, to določilo pa tudi ni bilo pogoj sporazuma in tudi ne odločilen nagib, zaradi katerega je bil sporazum sklenjen. Iz narave ugotavljanja obsega, deležev in delitvi skupnega premoženja izhaja, da ni mogoče le delno ugotoviti ničnosti, saj gre za celovito ureditev premoženjskih razmerij med zakonci.
Zahtevek na ugotovitev ničnosti sporazuma ni vmesni ugotovitveni zahtevek, saj rešitev tega vprašanja ni rešitev predhodnega vprašanja v postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, v katerem se odloči, da izpodbijano pravno dejanje izgubi pravni učinek le v razmerju med upnikom (tožečo stranko) in pridobiteljem koristi (prvo toženko), zato sodišče tudi ne izreče neveljavnosti izpodbijanega pravnega dejanja; v postopku kjer je pasivna legitimacija omejena le na tistega, v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje (v konkretnem primeru le na prvo toženko), ugotovitveni zahtevek kot ga je postavila tožeča stranka, pa zahteva pasivno legitimacijo obeh pogodbenih strank.
pravica do odmene zaradi nemožnosti uporabe v denacionalizaciji vrnjenih solastninskih deležev
Denacionalizacijski upravičenec je upravičen do povrnitve tiste koristi, ki bi jo po normalnem teku stvari dosegel (kar je dejansko vprašanje), če bi dobil odvzeto nepremičnino vrnjeno takoj po uveljavitvi ZDen.
Navedbam o tožnikovem kmetovanju (v okviru svoje kmetije), ki naj bi potekalo (v polnem obsegu) do konca leta 2000 (ko naj bi se tožnik in njegova žena oba zaposlila), drugotožena stranka ni oporekala. Iz tega razloga je potrebno za to obdobje (do konca leta 2000) pri ugotavljanju višine odmene, do katere je tožnik upravičen, izhajati iz višine koristi, ki bi jo dosegel z izkoriščanjem obeh v denacionalizaciji vrnjenih kmetijskih zemljišč (pravilneje solastninskih deležev na obeh parcelah) v okviru gospodarjenja na svoji kmetiji.