Določba 6. člena Mednarodnega sporazuma o vprašanjih nasledstva SFRJ, priloga G, terja, da se notranja zakonodaja vsake države naslednice v zvezi s stanovanjskimi pravicami uporablja enako za vse osebe, ki so bile državljani SFRJ in so imele take pravice. Tudi če je tožnik imel stanovanjsko pravico ob uveljavitvi SZ, mu 6. člen priloge G MSVN ne daje pravice, da bi lahko zahteval odkup stanovanja po določbah SZ kljub temu, da ni imel državljanstva RS. Stanovanjska pravica ni enaka lastninski pravici, kar ureja 2. člen priloge G MSVN in je zato 6. člen lex specialis.
pokojninska osnova – nadurno delo – poseben delovni pogoj
Ali se plača, izplačana za delo preko polnega delovnega časa, upošteva pri izračunu pokojninske osnove, je odvisno od tega, ali je bilo delo preko polnega delovnega časa opravljano skladno z v spornem obdobju veljavnimi delovnopravnimi predpisi, tako da se lahko šteje kot poseben delovni pogoj.
Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.
Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.
Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - obrazložen odgovor - plača - prispevki - regres za letni dopust
Iz odgovora na tožbo tožene stranke izhaja, da tožbenemu zahtevku nasprotuje zaradi slabe finančne situacije in blokade poslovnih računov in da tožbenemu zahtevku nasprotuje v celoti. Takšen odgovor na tožbo je treba šteti kot zadostno obrazložen (tako da niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe), četudi mu tožena stranka ni priložila nobene listine ali dokaza za svoje navedbe.
Čeprav tožena stranka pred spremembo razporeda delovnega časa (splošnega akta delodajalca) ni pridobila soglasja sindikata, je bil tožnik nov razpored dolžan upoštevati in prihajati na delo, kot je bilo določeno. Ker ni tako ravnal, ampak je na delo zamujal, mu je tožena stranka utemeljeno izdala sklep o disciplinski odgovornosti in mu izrekla denarno kazen.
URS člen 140, 140/1, 140/2. ZOR člen 281, 374. ZOsn člen 56, 56/1, 56/2. ZOFVI člen 81, 81/7, 81/7-27, 82, 82/1, 82/1-3. ZFO člen 13, 13/1, 14, 20, 20/1, 20/2, 20a. ZFO-A člen 24.
neupravičena obogatitev – financiranje lokalnih potreb v občini – stroški prevoza osnovnošolcev – sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh – institut zagotovljene porabe – institut primerne porabe
V letu 1998 je bil način financiranja stroškov spremenjen. Namesto s plačili na podlagi posebnih pogodb, je tožena stranka sredstva za financiranje prevozov po nevarnih poteh začela občinam zagotavljati v okviru meril za „zagotovljeno porabo“. V tem kontekstu je treba razumeti obrazložitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka na tožečo stranko ni naslovila ustreznih zahtevkov, niti predložila podatkov, na podlagi katerih bi tožeči stranki sploh lahko zagotovila potrebna sredstva.
Znesek primerne porabe za posamezno občino se izračuna ob upoštevanju posameznih parametrov, med katere sodi tudi financiranje lokalnih potreb v posamezni občini.
SPZ člen 132. ZTLR člen 69. ZPP člen 286. OZ člen 86.
ničnost pogodbe - lex commissoria – sale and lease back – leasing pogodba – pravna varovala
Obstoj pisne pogodbe in vsebina besedila le-te sta dejanski vprašanji. Od tu dalje pa gre za razlago pogodbe. To pa je materialnopravno vprašanje. Presoja ničnostnega razloga, ki izhaja iz samega besedila (se pravi: presoja zakonitosti pogodbenih klavzul) je v celoti materialnopravno vprašanje ter se mu sodišče ne more ogniti s sklicevanjem na pravilo o prekluziji.
Pogodbeno določilo, ki leasingodajalcu sicer nalaga, da presežek kupnine izroči leasingojemalcu ne predstavlja zadostnega varovala pred učinki lex commissoria, če hkrati ne vsebuje obveznosti, da leasingodajalec stvar v resnici proda.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta bili pravdni stranki v kupoprodajnem razmerju, da pa je med njima sporno, ali je Z. P., ki je bil podizvajalec tožene stranke za dela na gradbišču imel pooblastilo, da za toženo stranko naroča in prevzema material, katerega plačilo je predmet tega spora, pri tožeči stranki.
Četudi se tožnik ne bi mogel v celoti poplačati v stečajnem postopku nad delodajalcem, ne more neplačanih terjatev uveljavljati kot odškodnino zoper drugo družbo - večinskega lastnika delodajalca.
ČLOVEKOVE PRAVICE - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021321
URS člen 29. KZ člen 50, 50/3, 217, 217/1. ZKP člen 95, 95/1, 105, 105/2, 371, 371/2, 391, 391/1, 442, 442/1.
kaznivo dejanje goljufija – pogojna obsodba – kazen zapora – preizkusna doba – posebni pogoji – protipravno pridobljena premoženjska korist – premoženjskopravni zahtevek – napotitev na pravdo – pritožbeni razlogi – bistvena kršitev določb kazenskega postopka, sojenje v navzočnosti – procesna sposobnost
Sposobnost pristopiti na glavno obravnavo in sposobnost učinkovite obrambe sta lahko, čeprav povezani, še vedno dve samostojni sposobnosti, zaradi česar je treba včasih vedeti, kaj je tisto, kar je posameznikov prihod na sodišče neposredno onemogočalo in kaj je preprečevalo, da bi se pred obtožbo učinkovito branil.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sprememba delodajalca - sodno varstvo - tožbeni zahtevek - načelo dispozitivnosti
S tem, ko je sodišče prve stopnje v okviru tožbenega zahtevka za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ugotovilo, da pri toženi stranki ni bilo utemeljenega razloga za odpoved, ni kršilo načela dispozitivnosti, saj je tožniku prisodilo nekaj manj, kot je zahteval.
Dejstvo, da tožena stranka tožniku po poteku enega leta od prevzema (spremembe delodajalca) ni bila dolžna več zagotavljati pravic iz kolektivne pogodbe, ki je veljala pri delodajalcu prenosniku, ne predstavlja utemeljenega (poslovnega) razloga za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065205
SPZ člen 219, 219/1. OZ člen 33, 33/3.
stvarna služnost – nastanek služnosti s pravnim poslom – samopomoč – aktivna legitimacija – izbrisna tožba –- nastanek obveznosti – pismo o nameri – predpogodba – zavrnitev dokazov – načelo kontradiktornosti
Toženec ne more uspeti z zahtevkom na razveljavitev pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, ki sta jo sklenila tožnik in drugo toženi, saj ni pogodbena stranka, zato za tako oblikovan zahtevek toženec ni aktivno legitimiran, posledično pa tudi ni aktivno legitimiran za vložitev izbrisne tožbe.
Izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 lahko vloži tisti, ki je v svoji že obstoječi knjižni stvarni pravici glede določene nepremičnine prizadet zaradi poznejše vknjižbe, proti kateri je naperjen tožbeni zahtevek zaradi vzpostavitve prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo. Za uspešno izbrisno tožbo morata biti izpolnjena dva kumulativna pogoja, kršitev pravic na nepremičnini in neveljavnost vknjižbe iz materialnopravnega razloga.
Tožnik z zahtevkom zahteva le, da se mu ponovno omogoči izvrševanje stvarne služnosti, ki jo toženec protipravno onemogoča, kar pa ne pomeni, da toženec ni upravičen do samopomoči, da zavaruje svoja lastninsko pravna upravičenja v primeru, če bo toženec nedopustno posegal v njegovo lastninsko pravico, vendar samopomoč ne sme onemogočiti tožniku izvrševanja stvarne služnosti.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061502
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 257, 258, 258/1, 258/1-1.
varščina za pravdne stroške - tožniška varščina – predhodna odredba – menični spor
Če v meničnem sporu po delno (v dovolilnem delu) razveljavljenem sklepu o izvršbi po izrecni določbi 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP toženec nima pravice do varščine za pravdne stroške, to velja ne le za sam pravdni postopek, pač pa tudi za postopek zavarovanja denarne terjatve iz menice.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – finančno stanje stranke – smiselna uporaba kriterijev za brezplačno pravno pomoč
Prvostopenjsko sodišče je kriterije, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa ZST v zvezi z ZSV, uporabilo le smiselno, ko je presojalo, kakšno je finančno stanje tožene stranke.
Niti premoženjsko stanje tožene stranke in njenih družinskih članov niti vrednost predmeta postopka in dejstvo, da preživlja zakonskega partnerja, ne utemeljujejo predlagane oprostitve.
URS člen 76. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 113, 208, 208/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo - sindikalni zaupnik - sindikat pri delodajalcu - dogovor med delodajalcem in sindikatom
Čeprav tožena stranka in sindikat, ki je pri njej organiziran, nista sklenila dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, je tožnica kot predsednica sindikata uživala posebno varstvo pred odpovedjo. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je prejela iz poslovnega razloga, ni zakonita.
odpravnina - delno plačilo - zakonske zamudne obresti
Tožena stranka je delno plačilo odpravnine, dogovorjene s sporazumom o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, plačala z zamudo. Z delnim plačilo je najprej poplačala obresti in šele nato del glavnice. Neplačani del odpravnine skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi je tožnik utemeljeno uveljavljal s tožbo pred sodiščem.
Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki ureja plačevanje sodnih taks, pritožbe zoper sklep, izdan na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1, ne predvideva, prav tako pa ne nakazuje na uporabo katerega drugega procesnega predpisa.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Ker iz štampiljke o prejemu ne izhaja, da bi dolžnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 3. 10. 2011, kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP še pravočasno, temveč izhaja, da jo je vložila neposredno pri sodišču dne 4. 10. 2011, torej po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 10. 2011, je njena pritožba prepozna.