Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), ki ureja plačevanje sodnih taks, pritožbe zoper sklep, izdan na podlagi petega odstavka 34. člena ZST-1, ne predvideva, prav tako pa ne nakazuje na uporabo katerega drugega procesnega predpisa.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 343, 343/1.
prekluzivni rok za vložitev pritožbe – prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Ker iz štampiljke o prejemu ne izhaja, da bi dolžnica pritožbo poslala priporočeno po pošti dne 3. 10. 2011, kar bi bilo na podlagi drugega odstavka 112. člena ZPP še pravočasno, temveč izhaja, da jo je vložila neposredno pri sodišču dne 4. 10. 2011, torej po izteku prekluzivnega osemdnevnega roka, ki se je iztekel 3. 10. 2011, je njena pritožba prepozna.
predznamba zastavne pravice – sklep o zavarovanju – predhodna odredba – pravnomočnost odločbe
Zemljiškoknjižno sodišče je odločalo o predznambi zastavne pravice za zavarovanje terjatve do višine 15.240,00 EUR, na podlagi sklepa o zavarovanju – predhodne odredbe, s katero je bila odrejena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi (gre za pritožnika v tej zadevi) nepremičnini. Zmotno je pritožnikovo ugovorno in pritožbeno stališče, da bi morala biti sodna odločba, ki predstavlja podlago za odrejeni vpis, pravnomočna. Relevantni 51. člen ZZK-1, ki ga je potrebno uporabiti v tej zadevi, pravnomočnosti predhodne odredbe ne zahteva, kar je povsem logično glede na ureditev instituta predznambe in tudi v skladu z namenom, ki ga ima predhodna odredba kot instrument zavarovanja po določbah ZIZ.
revizija - rok za vložitev revizije - prepozna revizije - vložitev revizije pri nepristojnem sodišču - očitna pomota - odvetnik - zavrženje revizije
Tožnica je revizijo vložila po odvetniku na nepristojno sodišče (VS RS). Ker je bila revizija na pristojno sodišče, to je sodišče prve stopnje, odstopljena po poteku roka, v katerem je revizijo treba vložiti, jo je sodišče prve stopnje utemeljeno kot prepozno zavrglo, saj je tožnico zastopal kvalificiran pooblaščenec - odvetnik, tako da ne gre za nevednost ali očitno pomoto na strani tožnice.
zamudna sodba - pritožbeni razlog - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odpravnina - regres za letni dopust
Tožena stranka v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, vendar navedenega pritožbeno sodišče ni preizkušalo, ker se zamudna sodba iz tega pritožbenega razloga ne more izpodbijati.
Ker na podlagi upnikovih navedb ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana (da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo kot tožnik v tem sporu izpodbija, nezakonita), niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Iz tega razloga se ni treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oziroma ali dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazalo, da je neutemeljena, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic kot tistih, ki bi brez izdaje začasne odredba nastale upniku.
odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0069496
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 242. ZPP člen 316, 316/1. OZ člen 148. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - slabo pravdanje - odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe
V konkretnem primeru je pripoznava tožbenega zahtevka ravnanje v nasprotju s Pravili OZZ. Slednja v drugem odstavku 242. člena določajo, da se mora zavarovanec (v konkretnem primeru delavka) ravnati v skladu s prejeto odločbo zdravstvene komisije tudi v primeru, če vloži tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da je delavka prejela odločbi tožene stranke, po katerih ni bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času (pač pa le v polovičnem), hkrati pa ni ravnala po navedenih pravilih, ni jasno, zakaj je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, s katerim je delavka izpodbijala dokončno odločbo z dne 12.12.2005 in delno prvostopno odločbo z dne 8.11.2005. Sodišče prve stopnje toženi stranki torej utemeljeno očita slabo pravdanje pred Delovnim sodiščem, še zlasti, ker ugotovitev razlogov za zadržanost od dela velja za naprej, nikakor pa je ni mogoče ugotavljati za nazaj.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - sodna razveza - odškodnina - kriteriji za odmero
Glede na to, da ni utemeljenih razlogov za razlikovanje med tem sporom, v katerem je tožnica uveljavljala, da se njena nezakonito sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, in sporom o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je delavec v obeh sporih, če ne vztraja pri reintegracijskem zahtevku, ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi upravičen do ustrezne odškodnine. Gre za odškodnino, ki pomeni odmeno za reintegracijo delavca k delodajalcu.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - poslovodna oseba - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je bila soustanoviteljica tožene stranke, kljub temu pa je svoje delo pri toženi stranki opravljala po navodilih zakonitega zastopnika tožene stranke. Za svoje delo je prejemala plačilo in povračilo stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust, delo je opravljala glede na določen 8-urni delovni čas, tako da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, ki ni zakonito prenehalo z odjavo iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
odstop terjatve – odstop terjatve s pogodbo – prenos pogodbe – cesija – cesijska pogodba
Določila Pogodbe so jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana. Med družbo M. d.o.o. (kot cedentom) in tožečo stranko (kot cesionarjem) je bila sklenjena cesijska pogodba.
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen. Zgolj zaradi dejstva, da tožena stranka nima sredstev za izplačilo plač zaposlenim in da obremenjuje nepremičnine s hipotekami, ni izkazana subjektivna (ampak le objektivna) nevarnost, da bo (zaradi ravnanja tožene stranke) izpolnitev terjatve tožnika onemogočena oziroma otežena.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - obrazložitev sodbe - bistvena kršitev določb postopka
Stranki nista bili soglasni o tem, ali je do škodnega dogodka (glede katerega tožeča stranka uveljavlja odškodninsko odgovornost tožene stranke) prišlo na delu pri toženi stranki. Kljub temu se sodišče prve stopnje do tega odločilnega dejstva ni opredelilo, s čimer je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 14. tč. drugega odst. 339. čl. ZPP.
Po določbi 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. Pri tem presoja le, ali so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa iz 148. člena ZZK-1, v vsebino sklepa o izvršbi pa se ne more spuščati.
protipravno ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek - smrt bližnjega
Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – spor majhne vrednosti – zahteva za razpis naroka – narok v sporu majhne vrednosti – trajna pogodbena razmerja – dobava električne energije – domneva izpodbojnosti – plačilo tekoče dobave blaga in storitev – objektivni pogoj izpodbijanja – subjektivni pogoj izpodbijanja - asignacija
Upoštevaje, da ZPP opozorilne dolžnosti sodišča, z izjemo opozorila v vabilu na glavno obravnavo, ne predvideva, ter dejstvo, da sta bili obe pravdni stranki zastopani po pooblaščencih – odvetnikih, ki so jim oziroma bi jim morale biti določbe ZPP (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, višje sodišče sodi, da pritožbene navedbe tožene stranke glede očitane opustitve opozorila niso utemeljene.
Tožeča stranka bi morala, da bi bil predlog za razpis naroka pravočasen, le-tega podati bodisi v tožbi bodisi v prvi pripravljalni vlogi. Ker tožeča stranka razpisa naroka ni pravočasno predlagala, se šteje, da ga sploh ni zahtevala.
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje smiselno trdila, da je bilo plačilo (izpolnitev stečajnega dolžnika preko asignata) opravljeno v roku, ki v skladu z izoblikovano poslovno prakso med poslovnima subjektoma velja za običajnega. V kolikor plačilo ne bi bilo opravljeno v običajnemu roku, bi se dobava električne energije ustavila in poslovno razmerje med strankama bi se zaključilo. Do tega pa očitno ni prišlo. Tudi navedba tožene stranke, da zamude pri plačilu računov niso bile posebej dolge, kaže na to, da je bilo plačevanje računov s takšno zamudo, kakršna je bila pri obravnavanem plačilu, običajna poslovna praksa med toženo stranko in stečajnim dolžnikom.
pogodba o razdružitvi solastnine – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Predlagatelja sta predlagala vpis na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom med predlagateljema, s katero sta si nepremičnine, glede katerih teče vpis, kot solastne razdelila tako, da upoštevaje velikost solastnih deležev družba A. pridobi v izključno last nepremičnini parc.št. 1508/13 in 1508/14, ostale pa ravno tako v izključno last R.K. Taka pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani zgoraj navedeni pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1. Na tovrstne situacije, kot je obravnavana, se zato po oceni pritožbenega sodišča določba 38. člena ZZK-1 ne nanaša.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - dokazno breme
Da tožnik zaradi v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je razkritja poslovne skrivnosti, ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, med drugim potrjuje dejstvo, da mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka odpovedi.