odpravnina - osnova za odpravnino - invalid - delna invalidska pokojnina - vzorčni postopek
V osnovo za odmero odpravnine se šteje samo plača za dejansko opravljeno delo, ne pa delna invalidska pokojnina, ki jo prejema invalid III. kategorije invalidnosti poleg plače kot plačila za delo.
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto
Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po določbi 77. člena ZPol za enostransko spreminjanje pogodbe o zaposlitvi s strani predstojnika (razporeditev oziroma napotitev brez soglasja javnega uslužbenca), jo je kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanja o pravicah in obveznostih iz uslužbenskega razmerja) treba razlagati ozko. To pomeni, da bi morala biti možnost podaljšanja šestmesečne začasne napotitve v ZPol izrecno predpisana. Ker ni predpisana, je odločba tožene stranke o podaljšanju začasne napotitve za nadaljnjih šest mesecev nezakonita, tožnica pa ima po poteku časa prve napotitve (po preteku šest mesecev) pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto.
Predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen. Zgolj zaradi dejstva, da tožena stranka nima sredstev za izplačilo plač zaposlenim in da obremenjuje nepremičnine s hipotekami, ni izkazana subjektivna (ampak le objektivna) nevarnost, da bo (zaradi ravnanja tožene stranke) izpolnitev terjatve tožnika onemogočena oziroma otežena.
odstop terjatve – odstop terjatve s pogodbo – prenos pogodbe – cesija – cesijska pogodba
Določila Pogodbe so jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana. Med družbo M. d.o.o. (kot cedentom) in tožečo stranko (kot cesionarjem) je bila sklenjena cesijska pogodba.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0069496
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 242. ZPP člen 316, 316/1. OZ člen 148. ZDR člen 111.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pripoznava tožbenega zahtevka - slabo pravdanje - odškodninska odgovornost - odgovornost pravne osebe
V konkretnem primeru je pripoznava tožbenega zahtevka ravnanje v nasprotju s Pravili OZZ. Slednja v drugem odstavku 242. člena določajo, da se mora zavarovanec (v konkretnem primeru delavka) ravnati v skladu s prejeto odločbo zdravstvene komisije tudi v primeru, če vloži tožbo pri delovnem in socialnem sodišču. Glede na to, da je delavka prejela odločbi tožene stranke, po katerih ni bila začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času (pač pa le v polovičnem), hkrati pa ni ravnala po navedenih pravilih, ni jasno, zakaj je tožena stranka pripoznala tožbeni zahtevek, s katerim je delavka izpodbijala dokončno odločbo z dne 12.12.2005 in delno prvostopno odločbo z dne 8.11.2005. Sodišče prve stopnje toženi stranki torej utemeljeno očita slabo pravdanje pred Delovnim sodiščem, še zlasti, ker ugotovitev razlogov za zadržanost od dela velja za naprej, nikakor pa je ni mogoče ugotavljati za nazaj.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – spor majhne vrednosti – zahteva za razpis naroka – narok v sporu majhne vrednosti – trajna pogodbena razmerja – dobava električne energije – domneva izpodbojnosti – plačilo tekoče dobave blaga in storitev – objektivni pogoj izpodbijanja – subjektivni pogoj izpodbijanja - asignacija
Upoštevaje, da ZPP opozorilne dolžnosti sodišča, z izjemo opozorila v vabilu na glavno obravnavo, ne predvideva, ter dejstvo, da sta bili obe pravdni stranki zastopani po pooblaščencih – odvetnikih, ki so jim oziroma bi jim morale biti določbe ZPP (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, višje sodišče sodi, da pritožbene navedbe tožene stranke glede očitane opustitve opozorila niso utemeljene.
Tožeča stranka bi morala, da bi bil predlog za razpis naroka pravočasen, le-tega podati bodisi v tožbi bodisi v prvi pripravljalni vlogi. Ker tožeča stranka razpisa naroka ni pravočasno predlagala, se šteje, da ga sploh ni zahtevala.
Tožena stranka je pred sodiščem prve stopnje smiselno trdila, da je bilo plačilo (izpolnitev stečajnega dolžnika preko asignata) opravljeno v roku, ki v skladu z izoblikovano poslovno prakso med poslovnima subjektoma velja za običajnega. V kolikor plačilo ne bi bilo opravljeno v običajnemu roku, bi se dobava električne energije ustavila in poslovno razmerje med strankama bi se zaključilo. Do tega pa očitno ni prišlo. Tudi navedba tožene stranke, da zamude pri plačilu računov niso bile posebej dolge, kaže na to, da je bilo plačevanje računov s takšno zamudo, kakršna je bila pri obravnavanem plačilu, običajna poslovna praksa med toženo stranko in stečajnim dolžnikom.
pogodba o razdružitvi solastnine – potrdilo o namenski rabi nepremičnine
Predlagatelja sta predlagala vpis na podlagi pogodbe o razdružitvi solastnega premoženja z ustreznim zemljiškoknjižnim dovolilom med predlagateljema, s katero sta si nepremičnine, glede katerih teče vpis, kot solastne razdelila tako, da upoštevaje velikost solastnih deležev družba A. pridobi v izključno last nepremičnini parc.št. 1508/13 in 1508/14, ostale pa ravno tako v izključno last R.K. Taka pogodba o razdružitvi solastnega premoženja ni pogodba, ki bi izkazovala promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani zgoraj navedeni pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1. Na tovrstne situacije, kot je obravnavana, se zato po oceni pritožbenega sodišča določba 38. člena ZZK-1 ne nanaša.
zamudna sodba - odgovor na tožbo - vročanje - osebna vročitev - fikcija vročitve - samostojni podjetnik - povračilo stroškov v zvezi z delom - regres za letni dopust
Ker je bila vročitev tožbe v odgovor pravilno opravljena po pravilih o osebni vročitvi na naslovu, ki je za toženca - samostojnega podjetnika - vpisan v register, je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 318. člena ZPP, utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov v zvezi z delom in za plačilo regresa za letni dopust ugodilo.
spor majhne vrednosti - domneva alkoholiziranosti – prometna nezgoda
Izpostavljena domneva alkoholiziranosti res na toženca prevali dokazno breme, da dokaže, da v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola in bi v primeru, če teh dejstev ne bi uspel prepričljivo dokazati, bil zahtevek tožnice utemeljen, vendar pa je toženec v postopku uspel izpodbiti domnevo o alkoholiziranosti, kajti opustitev obvestiti policijo o prometni nesreči, še ne pomeni, da toženec ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti. Glede na to, da dejanske okoliščine utemeljujejo zaključek, da toženec v času prometne nesreče ni bil pod vplivom alkohola, vprašanje opustitve prijave nesreče za odločitev ni več relevantno.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – sklep ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku
Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri nepremičnini, pri kateri se predlaga vpis, lastninska pravica vpisana v korist MOL. Da bi MOL sodelovala v postopku izvršbe, v kateri je bila predmet prodaje obravnavana nepremičnina, pritožnik ne zatrjuje. Torej se sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, na MOL ne more nanašati in jo ne more zavezovati (subjektivne meje pravnomočnosti). Glede na navedeno se pokaže odločitev sprejeta z izpodbijanim sklepom, v celoti pravilna. V izpodbijanem sklepu je namreč ugotovljeno, da je iz navedenega sklepa o izročitvi razviden el prenos lastninske pravice od dolžnice S.L. Na kupca – predlagatelja. V zemljiški knjigi pa je pri nepremičnini lastninska pravica vpisna v korist MOL, zaradi česar bi moral predlagatelj svojemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino, ki bi izkazovala prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika MOL na S.L.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSV člen 27, 27/1. ZDoh-2 člen 44.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plača - povračilo stroškov prehrane med delom – povračilo stroškov prevoza na delo
Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se ne upošteva povračila stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom.
sosporništvo - enoten postopek - odlog izvršbe - izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi na nepremičnino
Upniki v postopku izvršbe na isto nepremičnino dolžnika niso enotni in še manj nujni sosporniki (1). Določilo 171. člena ZIZ pomeni procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat, to pa vsekakor ne pomeni, da so izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse.
ZDen člen 88. ZZad člen 74, 81. ZLPP člen 15, 15/2. ZZK-1 člen 243.
vrnitev premoženja v naravi - zadruga - začasna odredba po ZLPP - začasna odredba po ZZad - ničnost pogodbe - izbrisna tožba
Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe pravna prednica prvotoženke, ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
Upravičenci imajo po predpisih o denacionalizaciji pravico (in ne dolžnost) zavarovati svoje zahtevke (do zadrug) po določbah ZLPP, ki se nanašajo na varstvo pravic nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (88. člen), ki za primer kršitve določa sankcijo ničnosti, je bila določena v javnem interesu, zato dobra vera strank ne vpliva na veljavnost poslov in ne izključuje možnosti izbrisne tožbe za dosego prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
zaznamba spora – vrsta spora, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi
Predlog predlagateljev, ki je podlaga za predlagani vpis zaznambe ne ustreza nobenemu od navedenih primerov (predlagatelja ne zahtevata, da se ugotovi, da sta onadva (so)lastnika obravnavanih nepremičnin, njun zahtevek je dajatvene narave), navedeni predlog torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
pravočasno plačilo sodne takse – ugovor se ne šteje za umaknjen
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče štelo ugovor za umaknjen, ker je ugotovilo, da predlagateljica v osem dnevnem roku ni plačala sodne takse. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagateljica prejela nalog 6.9.2011, kar ni sporno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da je predlagateljica dne 7.9.2011 plačala dolžni znesek sodne takse, torej pravočasno (v okviru danega 8-dnevnega roka), od koder je tudi razvidno, da se tako številka računa kot referenca ujemata s številkami navedenimi v plačilnem nalogu.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0005071
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 191. ZIZ člen 272.
ustanovitev nujne poti – sodelovanje (so)lastnikov udeleženih nepremičnin – enotni sosporniki – regulacijska začasna odredba
Predlagatelja kot solastnika predlagata ustanovitev nujne poti preko nepremičnin, ki so v lasti prve, druge in tretje nasprotne udeleženke. Četrti in peti nasprotni udeleženec sta solastnika nepremičnine, v korist katere naj se dovoli nujna pot. Kdaj morajo v postopku sodelovati kot enotni sosporniki vsi solastniki nepremičnine, je odvisno od tega, ali gre za gospodujočo ali služečo nepremičnino.