predznamba zastavne pravice – sklep o zavarovanju – predhodna odredba – pravnomočnost odločbe
Zemljiškoknjižno sodišče je odločalo o predznambi zastavne pravice za zavarovanje terjatve do višine 15.240,00 EUR, na podlagi sklepa o zavarovanju – predhodne odredbe, s katero je bila odrejena predznamba zastavne pravice na dolžnikovi (gre za pritožnika v tej zadevi) nepremičnini. Zmotno je pritožnikovo ugovorno in pritožbeno stališče, da bi morala biti sodna odločba, ki predstavlja podlago za odrejeni vpis, pravnomočna. Relevantni 51. člen ZZK-1, ki ga je potrebno uporabiti v tej zadevi, pravnomočnosti predhodne odredbe ne zahteva, kar je povsem logično glede na ureditev instituta predznambe in tudi v skladu z namenom, ki ga ima predhodna odredba kot instrument zavarovanja po določbah ZIZ.
začasna razporeditev delavca na drugo delovno mesto
Ker gre pri začasni napotitvi oziroma razporeditvi po določbi 77. člena ZPol za enostransko spreminjanje pogodbe o zaposlitvi s strani predstojnika (razporeditev oziroma napotitev brez soglasja javnega uslužbenca), jo je kot izjemo od splošnega pravila (dogovarjanja o pravicah in obveznostih iz uslužbenskega razmerja) treba razlagati ozko. To pomeni, da bi morala biti možnost podaljšanja šestmesečne začasne napotitve v ZPol izrecno predpisana. Ker ni predpisana, je odločba tožene stranke o podaljšanju začasne napotitve za nadaljnjih šest mesecev nezakonita, tožnica pa ima po poteku časa prve napotitve (po preteku šest mesecev) pravico do vrnitve na prejšnje delovno mesto.
odstop terjatve – odstop terjatve s pogodbo – prenos pogodbe – cesija – cesijska pogodba
Določila Pogodbe so jasna in razumljiva, zato za njihovo uporabo ni potrebna nobena interpretativna (razlagalna) metoda. Uporabijo se tako, kot so zapisana. Med družbo M. d.o.o. (kot cedentom) in tožečo stranko (kot cesionarjem) je bila sklenjena cesijska pogodba.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela - dokazno breme
Da tožnik zaradi v izredni odpovedi očitane kršitve pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja, to je razkritja poslovne skrivnosti, ni mogel nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, med drugim potrjuje dejstvo, da mu je tožena stranka prepovedala opravljati delo že za čas trajanja postopka odpovedi.
protipravno ravnanje oškodovanca - vzročna zveza - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek - smrt bližnjega
Pomembna je prvostopna ugotovitev, ki je tožeča stranka na prvi stopnji ni izkazala drugače in sicer o načinu prečkanja cestišča pokojne (diagonalno, v trenutku začetka prečkanja je avtomobilist že bil v njenem vidnem polju), ter da bi lahko nesrečo preprečila, kolikor bi prečkala vozišče pravokotno oziroma bi se na sredini vozišča ustavila. Te okoliščine prečkanja, pomenijo kršitev določil osmega odstavka 95. člena ZVCP, ki omogočajo pešcu prečkanje vozišča izven prehoda, po najkrajši poti in pod pogojem, da se pred začetkom prečkanja prepriča ali lahko to varno stori. V tem je zaznati protipravno ravnanje pokojne, ki je vzročno povezano z nesrečo. Vzročne zveze pa ne pretrga dejstvo, da je bilo mesto trčenja v metrskem pasu ob desnem robu voznega pasu avtomobilista, ki ni namenjen njegovi vožnji, saj s tem pokojna ni odpravila posledic protipredpisnega prečkanja cestišča. Ob tehtanju te kršitve v odnosu do kršitev avtomobilista, ki odgovarja strožje iz objektivne oblike odgovornosti kot voznik avtomobila (nevarne stvari) vključno s krivdno, je primeren soprispevni delež pokojne 20 %.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064131
ZTLR člen 29, 33. OZ člen 137, 1060. ZOR člen 73, 126, 127, 137, 138, 354, 361. ZPP člen 3.
menjalna pogodba – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – vpis v zemljiško knjigo – kogentna določba – ugotavljanje dejstev mimo trditev – odložni pogoj – zastaranje – družbena lastnina – priposestvovanje nepremičnin v družbeni lastnini – teorija realizacije – nemožnost izpolnitve pogodbe
Določba 33. člena ZTLR o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini (šele) z vpisom v zemljiško knjigo je kogentne narave; morebitna drugačna določba v (menjalni) pogodbi ne more imeti drugačnega učinka. Sodišče s takšno ugotovitvijo ni šlo preko trditvene podlage strank.
(Zgolj) izpolnitev menjalne pogodbe (73. člen ZOR) ne more imeti za posledico pridobitev lastninske pravice, saj manjka vpis v zemljiško knjigo.
V trenutku, ko bi bil vpis v zemljiško knjigo možen, toženka ni bila več lastnica nepremičnine (z menjalno pogodbo jo je prenesla na tožnico), zato gre za objektivno nemožnost izpolnitve pogodbe in je pogodba prenehala.
prenehanje delovnega razmerja - odjava iz zavarovanja - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - poslovodna oseba - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je bila soustanoviteljica tožene stranke, kljub temu pa je svoje delo pri toženi stranki opravljala po navodilih zakonitega zastopnika tožene stranke. Za svoje delo je prejemala plačilo in povračilo stroškov v zvezi z delom ter regres za letni dopust, delo je opravljala glede na določen 8-urni delovni čas, tako da so bili podani vsi elementi delovnega razmerja, ki ni zakonito prenehalo z odjavo iz pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.
Ker na podlagi upnikovih navedb ni mogoče zaključiti, da je verjetnost terjatve podana (da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo kot tožnik v tem sporu izpodbija, nezakonita), niso podani pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe. Iz tega razloga se ni treba ukvarjati z ugotavljanjem, ali je začasna odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, oziroma ali dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se med postopkom izkazalo, da je neutemeljena, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic kot tistih, ki bi brez izdaje začasne odredba nastale upniku.
ZDen člen 88. ZZad člen 74, 81. ZLPP člen 15, 15/2. ZZK-1 člen 243.
vrnitev premoženja v naravi - zadruga - začasna odredba po ZLPP - začasna odredba po ZZad - ničnost pogodbe - izbrisna tožba
Tožniki, ki niso vedeli za nevpisani podatek, da je bila v relevantnem obdobju imetnica pravice uporabe pravna prednica prvotoženke, ne morejo trpeti posledic iz drugega odstavka 15. člena ZLPP.
Upravičenci imajo po predpisih o denacionalizaciji pravico (in ne dolžnost) zavarovati svoje zahtevke (do zadrug) po določbah ZLPP, ki se nanašajo na varstvo pravic nekdanjih lastnikov in njihovih dedičev.
Prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega po določbah ZDen obstaja dolžnost vrnitve (88. člen), ki za primer kršitve določa sankcijo ničnosti, je bila določena v javnem interesu, zato dobra vera strank ne vpliva na veljavnost poslov in ne izključuje možnosti izbrisne tožbe za dosego prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
pravočasno plačilo sodne takse – ugovor se ne šteje za umaknjen
Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče štelo ugovor za umaknjen, ker je ugotovilo, da predlagateljica v osem dnevnem roku ni plačala sodne takse. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je predlagateljica prejela nalog 6.9.2011, kar ni sporno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga BN 02 izhaja, da je predlagateljica dne 7.9.2011 plačala dolžni znesek sodne takse, torej pravočasno (v okviru danega 8-dnevnega roka), od koder je tudi razvidno, da se tako številka računa kot referenca ujemata s številkami navedenimi v plačilnem nalogu.
zaznamba spora – vrsta spora, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi
Predlog predlagateljev, ki je podlaga za predlagani vpis zaznambe ne ustreza nobenemu od navedenih primerov (predlagatelja ne zahtevata, da se ugotovi, da sta onadva (so)lastnika obravnavanih nepremičnin, njun zahtevek je dajatvene narave), navedeni predlog torej ne izpolnjuje pogojev, ki jih za zaznambo spora določa 79. člen ZZK-1.
vpis lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu – sklep ne učinkuje proti zemljiškoknjižnemu lastniku
Pritožba ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pri nepremičnini, pri kateri se predlaga vpis, lastninska pravica vpisana v korist MOL. Da bi MOL sodelovala v postopku izvršbe, v kateri je bila predmet prodaje obravnavana nepremičnina, pritožnik ne zatrjuje. Torej se sklep, ki je podlaga za predlagani vpis, na MOL ne more nanašati in jo ne more zavezovati (subjektivne meje pravnomočnosti). Glede na navedeno se pokaže odločitev sprejeta z izpodbijanim sklepom, v celoti pravilna. V izpodbijanem sklepu je namreč ugotovljeno, da je iz navedenega sklepa o izročitvi razviden el prenos lastninske pravice od dolžnice S.L. Na kupca – predlagatelja. V zemljiški knjigi pa je pri nepremičnini lastninska pravica vpisna v korist MOL, zaradi česar bi moral predlagatelj svojemu zemljiškoknjižnemu predlogu priložiti tudi listino, ki bi izkazovala prenos lastninske pravice od zemljiškoknjižnega lastnika MOL na S.L.
spor majhne vrednosti - domneva alkoholiziranosti – prometna nezgoda
Izpostavljena domneva alkoholiziranosti res na toženca prevali dokazno breme, da dokaže, da v času nesreče ni bil pod vplivom alkohola in bi v primeru, če teh dejstev ne bi uspel prepričljivo dokazati, bil zahtevek tožnice utemeljen, vendar pa je toženec v postopku uspel izpodbiti domnevo o alkoholiziranosti, kajti opustitev obvestiti policijo o prometni nesreči, še ne pomeni, da toženec ne more z drugimi dokazi izpodbiti domneve o izmiku preiskave in s tem domneve o alkoholiziranosti. Glede na to, da dejanske okoliščine utemeljujejo zaključek, da toženec v času prometne nesreče ni bil pod vplivom alkohola, vprašanje opustitve prijave nesreče za odločitev ni več relevantno.
sosporništvo - enoten postopek - odlog izvršbe - izvršba na nepremičnine – pristop k izvršbi na nepremičnino
Upniki v postopku izvršbe na isto nepremičnino dolžnika niso enotni in še manj nujni sosporniki (1). Določilo 171. člena ZIZ pomeni procesno pravno določbo, ki izvira iz procesne nujnosti, da se izvršilni postopki glede iste nepremičnine združijo v enoten postopek, saj se prodaja nepremičnine, kar je cilj takega izvršilnega postopka, lahko izvrši le enkrat, to pa vsekakor ne pomeni, da so izvršilni upniki na podlagi vseh sklepov o izvršbi v taki materialnopravni skupnosti, da je možna le enaka odločitev za vse.
ZST-1 člen 11, 11/1, 12, 12/4. ZBPP člen 13, 13/2, 14. ZSV člen 27, 27/1. ZDoh-2 člen 44.
oprostitev plačila sodnih taks – občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje – plača - povračilo stroškov prehrane med delom – povračilo stroškov prevoza na delo
Pri ugotavljanju lastnega dohodka prosilca in njegove družine se ne upošteva povračila stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSK0005071
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 191. ZIZ člen 272.
ustanovitev nujne poti – sodelovanje (so)lastnikov udeleženih nepremičnin – enotni sosporniki – regulacijska začasna odredba
Predlagatelja kot solastnika predlagata ustanovitev nujne poti preko nepremičnin, ki so v lasti prve, druge in tretje nasprotne udeleženke. Četrti in peti nasprotni udeleženec sta solastnika nepremičnine, v korist katere naj se dovoli nujna pot. Kdaj morajo v postopku sodelovati kot enotni sosporniki vsi solastniki nepremičnine, je odvisno od tega, ali gre za gospodujočo ali služečo nepremičnino.