razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze
Zakonska zveza je institut, ki temelji na svobodni odločitvi obeh partnerjev, na obojestranski čustveni navezanosti, vzajemnem spoštovanju, razumevanju, zaupanju in medsebojni pomoči. Čim vsi ti elementi zakonske zveze niso več vzajemno podani na strani obeh partnerjev, je njena nevzdržnost le še nujna posledica.
Tožnica je bila že od prvega dne (30. 4. 2010) zaradi možganske kapi nepokretna, nesposobna hoje, po odvajalih nečista, imela je hlačne plenice in se ni mogla samostojno hraniti, oblačiti, slačiti. Šele po izvajanju intenzivne fizioterapije v negovalni bolnišnici je bilo pri njej doseženo izboljšanje zdravstvenega stanja. Ne glede na to, da se je v obdobju od 30. 4. 2010 do 28. 6. 2010 še zdravila oziroma da je bila na medicinski rehabilitaciji, je že od 30. 4. 2010 potrebovala pomoč in postrežbo najmanj za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb. Za takšen obseg dodatka za pomoč in postrežbo bilo stanje že 30. 4. 2010 dokončno oziroma se je zdravstveno stanje v času zdravljenja iz stanja, ko tožnica ni bila sposobna opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb, izboljšalo na stanje, ko ni sposobna opravljati le večine osnovnih življenjskih potreb.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - zaključek zdravljenja - dokazovanje - sodni izvedenec - izločitev
Šele v primeru, če je zdravljenje zaključeno, je mogoče ugotavljati, ali je prišlo do zmanjšanja zmožnosti za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje, torej ali gre za invalidnost.
Nestrinjanje s podanim izvedenskim mnenjem ni razlog za izločitev sodnega izvedenca.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - dokazovanje - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - prekluzija - pritožbena novota
Tožnica na dopolnilno mnenje sodnega izvedenca ni podala pripomb, kljub temu da jo je sodišče prve stopnje k temu pozvalo (in jo hkrati opozorilo na pravne posledice v primeru, če pripomb ne bi podala ali jih ne bi podala v določenem roku). Navedbe, s katerimi oporeka ugotovitvam sodnega izvedenca v dopolnilnem mnenju, je tožnica podala šele v pritožbi, kar je prepozno, zaradi česar jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo pri presoji zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje.
sklep o ustavitvi postopka - fikcija umika tožbe - izostanek z naroka - vloga, vložena v tujem jeziku
Sodišče prve stopnje bi moralo z vlogami tožnika, ki jih je poslal v tujem jeziku (kot prošnjo za preložitev naroka oziroma kot opravičilo zaradi neudeležbe na naroku), ravnati, tako da bi tožnika pozvalo, da jih prevede v slovenski jezik. Šele na ta način bi lahko presodilo, ali je imel tožnik opravičene razloge za izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo.
dopolnitev tožbe – rok za dopolnitev tožbe – pravočasnost vloge – potrdilo o oddaji pošiljke – prejemni žig sodišča
Ker iz potrdila o oddaji pošiljke izhaja, da je bila pošiljka oddana dne 28. 09. 2011, pisemske ovojnice, iz katere bi bil razviden kasnejši datum oddaje pošiljke (29. 09. 2011), kot je naveden na prejemnem žigu sodišča, pa ni v spisu, je treba šteti, da je bila dopolnitev tožbe vložena 28. 09. 2011, torej pravočasno, v danem roku, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 20, 20/2, 40, 40/5, 40/7, 53, 53/3, 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-3, 55/2, 58, 58/1. ZPP člen 307, 307/1, 307/3, 339, 339/2, 339/2-8. Sodni red člen 115.
sodna poravnava - ugovor zoper sklep o izvršbi - izvršljivost sodne poravnave - pravica do izjave - izdatek sodne poravnave
Potrdilo o izvršljivosti ni pogoj za izvršljivost sodne poravnave.
Izdatek poravnave pomeni prepis izvirnika zapisnika o sodni poravnavi, na katerem je odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter podpis pristojne sodne osebe.
ZFPPIPP člen 120, 120/1, 139, 139/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
ustavitev postopka – vabilo na narok – vročanje stečajnemu upravitelju – nastanek pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja
Glede nastanka pravnih posledic sklepa o razrešitvi stečajnega upravitelja je treba upoštevati določbo 1. odstavka 120. člena ZFPPIPP, ki trenutek nastanka pravnih posledic razrešitve veže na samo izdajo sklepa o razrešitvi in ne šele na trenutek njegove pravnomočnosti.
krajevna pristojnost - sporazum o krajevni pristojnosti
Upoštevaje specifičnost pravdnega postopka, ki se je nadaljeval po ugovoru dolžnika v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ter dejstvo, da ZIZ ne predpisuje več obveznosti predložitve listin k predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, četrtega odstavka 69. člena ZPP ni mogoče razumeti drugače, kot da je tožeča stranka listino, na kateri utemeljuje sklenjen dogovor o krajevni pristojnosti, zavezana priložiti najkasneje s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku, t. j. v prvi pripravljalni vlogi po razveljavitvi sklepa o izvršbi in napotitvi zadeve na pravdo.
OZ člen 126. ZPP člen 318 ZGD člen 510. ZskuS člen 9. Pravilnik o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje člen 22, 24.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe – nasprotje med dejstvi in dokazi – pravna identiteta subjekta – sprememba pravnoorganizacijske oblike – izplačilo dela koncesijske dajatve – koncesija za opravljanje dejavnosti posredovanja začasnih in občasnih del dijakom in študentom – pogodba v korist tretjega
Predpostavka za izdajo zamudne sodbe iz 3. točke prvega odstavka 318. člena ZPP - ali iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost zahtevka - je materialno pravne narave, zato je njena presoja možna tudi na pritožbeni stopnji (enako kot v postopku na prvi stopnji na podlagi pisnega postopka, na podlagi enostransko zbranega procesnega gradiva, brez glavne obravnave). V tem kontekstu mora sodišče v obrazložitvi zamudne sodbe navesti razloge, za svojo odločitev. Pojasniti mora, katera dejstva je štelo za pravno odločilna in na katere določbe materialnega prava je oprlo svojo odločitev, kar je sodišče druge stopnje tudi storilo.
ZPP člen 139, 139/3 in 6. OZ člen 131, 131/1. ZJC člen 40, 40/2. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24, 26.
odgovornost za škodo – javno dobro – javna cesta - odgovornost cestnega podjetja – pravilna vročitev
Stranski intervenient je v odgovoru na tožbo sam navedel, da je izvajalec rednega vzdrževanja ceste, na kateri je tožnik z motornim kolesom zaradi madeža padel, zato je podana njegova odškodninska odgovornost na podlagi določb ZJC in Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest.