Ker bolečine v križu z ishiasom in bolečine v vratu, sindrom karpalnega kanala in začetne degenerativne spremembe v sklepu leve roke (težave, za katerimi trpi tožnica) niso določene kot telesne okvare v Seznamu telesnih okvar, tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidnine ni utemeljen.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058567
ZFPPIPP člen 49, 49/4, 131, 131/1, 132, 132/1. ZPP člen 343, 343/4.
uvedba postopka zaradi insolventnosti – začetek postopka zaradi insolventnosti – vpliv insolvenčnih postopkov na izvršilni postopek - zavrnitev predloga za izvršbo – pravni interes – dovoljenost pritožbe
Začetka in uvedbe postopka zaradi insolventnosti glede na definicije pojmov v ZFPPIPP ni mogoče enačiti.
Od uvedbe postopka zaradi insolventnosti do njegovega začetka je proti insolventnemu dolžniku dovoljeno izdati sklep o izvršbi.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 184, 184/2. ZUNEO člen 5, 5/2, 22. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing
Čeprav je bila tožnica precej občutljiva, je zaradi dejstva, da je bila tri mesece izpostavljena ravnanju tožene stranke, ki je objektivno gledano pomenilo trpinčenje na delovnem mestu (direktor je kričal nanjo, jo zmerjal, žalil po telefonu, ji očital, da je nesposobna in podobno), upravičena do odškodnine v višini 2.000,00 EUR.
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Pri zavarovanki je bilo nadaljevanje zdravljenja v Nemčiji kljub neozdravljivi bolezni upravičeno in sta bila kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 135. člena POZZ (v Sloveniji so bile izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem v drugi državi je bilo utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja), zato je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za povračilo stroškov zdravljenja utemeljen.
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
ZD člen 117, 117/1, 132, 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 212, 212-1, 213. OZ člen 557, 557/1.
podlaga za dedovanje – oporoka – spor o veljavnosti oporoke – obseg zapuščine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila ZD, ko je dediča, ki oporoki ne priznava njene veljavnosti, zaradi tega napotilo na pravdo.
Dediča, ki se zavzemata za to, da bi v zapuščino sodilo tudi premoženje, s katerim je zapustnica odplačno (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) razpolagala v korist sodediča za časa življenja, je sodišče pravilno napotilo na pravdo. Manj verjetno je namreč, da tudi to premoženje spada v zapuščino, saj zapustnici v trenutku njene smrti ni več pripadalo.
Nezakonitost razveljavitve pogodbenega razmerja je dejstvo, ugotovitev katerega se v skladu s 181. čl. ZPP sploh ne more zahtevati z ugotovitveno tožbo.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
pravica do izjave – pomembni dokazni argumenti – obseg obrazložitve sodbe – pogodba o nepremičninskem posredovanju
Ker se sodišče ni opredelilo do pomembnih dokaznih argumentov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
V preživninsko razmerje, o katerem je bilo že odločeno s pravnomočno sodbo, je mogoče posegati le, če so podane spremenjene razmere. Razmere pa so spremenjene, če nastopijo nova pravno relevantna dejstva, ki niso mogla biti zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti prejšnje odločbe.
Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064158
ZOR člen 371, 379. ZIP člen 251c.
zastaranje – ugovor zastaranja – materialnopravni ugovor – judikatna terjatev – poroštvo – zastava – pretrganje zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in materialnopravne navedbe lahko podajo stranke do konca glavne obravnave (do konca postopka pred sodiščem prve stopnje).
Ker vtoževana terjatev iz naslova poroštva ni bila ugotovljena pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, ne gre za judikatno terjatev.
Glede na to, da se ime, priimek in EMŠO dolžnika v predlogu za izvršbo ujemajo z zemljiškoknjižnimi podatki, so izpolnjeni pogoji za dovolitev vpisa zaznambe sklepa o izvršbi (tudi če je naslov drugačen).
Glede na 2. odstavek 139. člena ZPP se vroča v stanovanju. ZPP pa ne določa, da mora biti to stanovanje hkrati tudi prijavljeno upravnemu organu kot stalno prebivališče.
Stanovanje v smislu 2. odstavka 139. člena ZPP lahko tudi obstaja, če stranka v stanovanju ne prenočuje vsak dan.
Sodišče prve stopnje je dopustilo vse trditve, in vse dokaze, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji. Pri tem pa ni kršilo načela kontradiktornosti, načela enakosti pred zakonom in načela pravne varnosti, saj je dopustilo, da je vsaka stranka lahko odgovorila na trditve druge stranke, ki so bile podane po prvem naroku za glavno obravnavo. Tako tudi ni bila toženi stranki odvzeta možnost učinkovite obrambe, saj je kot rečeno sodišče prve stopnje tudi njene trditve, podane po prvem naroku za glavno obravnavo, obravnavalo. Tožena stranka zato ni imela podlage pričakovati, da sodišče prve stopnje trditev obeh strank, ki so bile podane po prvem naroku, ne bo upoštevalo.