ZDR člen 41, 41/1, 42, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamuda s plačilom - opomin na izpolnjevanje obveznosti
Opominjanje delodajalca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavca ni namenjeno temu, da delodajalec očitano kršitev odpravi ali da obveznost izpolni. Zato tudi naknadno plačilo nepravočasno izplačanih plač ne vpliva na dejstvo, da je bil podan zakonsko določen razlog za zakonito izredno odpovedi pogodbe o zaposlitvi (vsaj trikratna zamuda s plačilom plače).
ZZVZZ člen 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov
Pri zavarovanki je bilo nadaljevanje zdravljenja v Nemčiji kljub neozdravljivi bolezni upravičeno in sta bila kumulativno izpolnjena oba pogoja iz 135. člena POZZ (v Sloveniji so bile izčrpane možnosti zdravljenja, z zdravljenjem v drugi državi je bilo utemeljeno pričakovati ozdravitev ali izboljšanje zdravstvenega stanja oziroma preprečitev nadaljnjega slabšanja), zato je tožbeni zahtevek za odpravo odločb toženca in za povračilo stroškov zdravljenja utemeljen.
ZDR člen 6.a, 6.a/4, 184, 184/2. ZUNEO člen 5, 5/2, 22. OZ člen 179.
odškodninska odgovornost - trpinčenje na delovnem mestu - mobbing
Čeprav je bila tožnica precej občutljiva, je zaradi dejstva, da je bila tri mesece izpostavljena ravnanju tožene stranke, ki je objektivno gledano pomenilo trpinčenje na delovnem mestu (direktor je kričal nanjo, jo zmerjal, žalil po telefonu, ji očital, da je nesposobna in podobno), upravičena do odškodnine v višini 2.000,00 EUR.
ZGO-1 člen 215, 215/1. ZPP člen 3, 3/3. ZUN člen 46, 76, 76/3, 76.c, 76.c/1. ZVEtL.
odmera funkcionalnega zemljišča – črna gradnja – aktivna legitimacija za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča – pristojnost za določanje funkcionalnega zemljišča
Tožeča stranka je tožbo vložila zato, ker sama ni aktivno legitimirana za vložitev zahteve za odmero funkcionalnega zemljišča. Kdo je aktivno legitimiran za vložitev zahtevka za odmero funkcionalnega zemljišča določa zakon, aktivno legitimirana oseba pa ima pravico zahtevo vložiti ali pa tudi ne. Z ugoditvijo takšnemu zahtevku bi se z zakonom določena aktivna legitimacija razširila tudi na osebe, ki te pravice na podlagi kogentnih zakonskih določb nimajo. Tožnika s tožbo ne moreta prisiliti aktivno legitimirane osebe, da vloži zahtevek, niti ne moreta aktivne legitimacije razširiti nase, saj bi to pomenilo, da bi se s sodbo spreminjala prisilna določila zakona, to pa ni dopustno (tretji odstavek 3. člena ZPP).
ZDR člen 109. ZTPDR člen 15. ZP (1977) člen 14, 188. ZPPSL člen 93, 94.
odpravnina - pripojitev družbe - delovna doba
Pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo premalo izplačanega zneska odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je treba upoštevati tudi delovno dobo, dopolnjeno pri pravnih prednikih tožene stranke (družbi, ki je bila pripojena k toženi stranki), četudi je do statusne spremembe (pripojitve) prišlo v okviru prisilne poravnave, sklenjene v stečajnem postopku.
ZObr člen 100.a. ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 128/2, 163, 163/2, 166. ZSSloV člen 219.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - sodno varstvo - plačilo za delo - delo preko polnega delovnega časa
Tožnici je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo v mesecu septembru 2010. Njena pravica do (izrabe neizrabljenega) letnega dopusta za leto 2009 je ob prenehanju delovnega razmerja že ugasnila. Tožnica tudi ni dokazala, da letnega dopusta ni mogla izrabiti po krivdi tožene stranke, saj ni niti zatrjevala, da je od nje zahtevala izrabo letnega dopusta v času trajanja delovnega razmerja. Tožnica za to leto ni upravičena do odškodnine za letni dopust.
oprostitev obtožbe – kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje goljufije - premoženjsko pravni zahtevek – pritožbeni razlogi – odgovor na pritožbo – sprememba pravne kvalifikacije kaznivega dejanja
Z navedenimi pritožbenimi izvajanji pa se pritožbeno sodišče ne strinja. Prav ima sodišče prve stopnje, da se za storilca uporabi zakon, ki je veljal v času storitve dejanja, razen če je novejši zakon zanj milejši. Zato je ravnalo prav, ko je primerjalo opisa obeh kaznivih dejanj (244/I KZ in 240/I KZ) in pri tem prišlo do pravilnega zaključka, da je z novo, ožjo opredelitvijo (člen 240 KZ-1) položaj kot predmet zlorabe omejen na top management, zato zahteva dodatno konkretizacijo z opisom vodstvenih oziroma nadzorstvenih vsebin in njihovo zakonsko ali statutarno podlago, iz katerih izhaja pooblastilo, ki je bilo zlorabljeno, pravice, ki so bile prekoračene ali dolžnosti, ki so bile opuščene. Zato je v tem delu tudi po mnenju pritožbenega sodišča KZ-1 milejši za storilca, ki takih pooblastil nima oziroma jih ni imel v času storitve dejanja (tako tudi Jenull H. v Pravni praksi z dne 20. 11. 2008 pod naslovom „Poskus razlage kaznivega dejanja po 240. členu KZ-1“). Pritožba zato, kot pravilno obrazlaga sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, sam obdolženčev položaj kot vodje poslovalnice družbe torej ne ustreza pojmu managementa oziroma pojmu vodenja ali nadzorstva gospodarske dejavnosti, kot je opisan v izreku izpodbijane sodbe pod točko I. Zato tudi ni moč pritrditi pritožbi, da bi sodišče prve stopnje lahko poseglo v opis kaznivega dejanja, ko je spremenilo pravno kvalifikacijo.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
S pritožbenimi navedbami, da družba ima poslovni naslov in poštni nabiralnik na naslovu, vpisanem v sodni register in da tam posluje, da pa so nabiralniki postavljeni v notranjem delu hiše, ki ima dva vhoda ter da je med aprilom in septembrom 2011 potekala prenova stavbe, zaradi česar obstaja možnost, da ni bilo mogoče prejeti pošte ali pa se je izgubila, pa družba po presoji pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, niti dejstev, ki so bila podlaga za domnevo obstoja le-tega.
Skladno z 2. točko 19. členom ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti v naravi, če je neločljiv sestavni del omrežja, objektov, naprav ali drugih sredstev javnih podjetij s področja energetike, komunale, prometa in zvez, ki so po zakonu izvzeta iz privatizacije. Ali gre v predmetni zadevi za tak primer, je vprašanje, ki ga bo obravnaval upravni organ v okviru tekočega denacionalizacijskega postopka, hkrati pa je to predhodno vprašanje predmetne pravde. V primeru, da bi upravni organ ugotovil obstoj ovir po 19. členu ZDen, nepremičnina ne bo vrnjena v naravi, posledično pa tožniki (v predmetnem postopku) ne morejo uspeti z zahtevkom na odstranitev izdelanega parkirišča in vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja nepremičnine.
ZIZ člen 15, 34, 34/2, 177, 177/1. ZPP člen 155, 165, 165/1, 350, 365, 365-2.
izvršba na nepremičnine - ugovor zoper sklep o izvršbi – nepremičnine izvezete iz izvršbe – predlog za omejitev dovoljene izvršbe
Dolžnikova trditev, da so ta zemljišča edino zagotovilo za njuno preživetje z ženo, brez da bi slednje tudi konkretiziral in za to priložil dokaze, namreč ne zadošča, da bi sodišče lahko ugodilo njegovemu ugovoru in nepremičnine izvzelo iz izvršbe po 177. členu ZIZ.
napaka v gradnji – odgovornost za napako – grajanje napake – pobotni ugovor
V 621. členu ZOR je določen zgolj način opredelitve znižanja plačila zaradi stvarne napake in ne predstavlja samostojne določbe, na podlagi katere bi bil mogoč zaključek o utemeljenosti pobota.
Pobotni ugovor je bil podan 15. 03. 2006, njegovo dopustnost je zato potrebno presojati po zakonu, ki je bil v trenutku podajanja pobotnega ugovora v veljavi, torej po določbah Obligacijskega zakonika (OZ).
trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071826
OZ člen 17. ZASP člen 158, 158/1.
obvezna sklenitev pogodbe – obvezna sestavina pogodbe - nadomestilo za uporabo glasbenih del
Kljub temu, da se je tožena stranka s pogodbo, sklenjeno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZASP (dolžnost sklepanja pogodb), zavezala plačevati nadomestilo za uporabo glasbenih del po tarifi iz Pravilnika 06, nadomestila po tej tarifi, ki ni veljavna, ni dolžna plačevati, temveč je dolžna plačevati nadomestilo po tarifi iz Pravilnika 98, ki je po samem zakonu nadomestila neveljavno (17. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055503
ZIZ člen 5, 16a/1, 16a/1-2, 41, 41/2, 41/3, 44, 44/2. ZPP člen 47, 74, 74/1, 49.
začasna odredba - ugovor pristojnosti - sklep o začasni odredbi - ugovor krajevne pristojnosti - ugovor stvarne pristojnosti - določitev krajevne pristojnosti - določitev stvarne pristojnosti
V tem postopku predlagana vsebina začasne odredbe naj bi varovala terjatev upnika na zneske dividend od delnic, ki so v lasti drugega do šestega dolžnika in ki jih izplačuje prvi dolžnik, medtem ko upnik zoper drugega do šestega dolžnika svoje terjatve utemeljuje na zatrjevani ničnosti pogodb o prodaji in nakupu delnic ter posledično terjatvi na njihovo vračilo, podredno pa zatrjuje terjatev na solidarno povračilo škode. Drugi do šesti dolžnik so v ugovoru zato utemeljeno uveljavljali, da upnik zoper njih izkazuje terjatve na drugačni pravni podlagi, pri čemer imajo ti dolžniki vsi sedež oz. prebivališče v Ljubljani. Podlaga za določitev krajevne pristojnosti torej ni v 49. členu ZPP, ki določa pristojno sodišče v primeru atrakcije pristojnosti, kadar so toženci materialni sosporniki, temveč temelji na prvem odstavku 47. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem je splošno krajevno pristojno sodišče, na območju katerega imajo toženci stalno prebivališče.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev v tisku – odmera odškodnine
Ocena sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove duševne bolečine zelo intenzivne ima podlago v izvedenskemu mnenju, saj kljub temu, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnikovo psihično trpljenje ni bilo ves čas izrazito (bilo je tudi blago do zmerno, zmerno ter zmerno do izrazito), izvedensko mnenje celokupno gledano (izvedenec je ugotovil vrsto psihičnih težav, tudi težke oblike, pri čemer je psihično trpljenje tožnika trajalo več let in še ni prenehalo) daje podlago za zaključek, ki je deloma tudi materialnopraven, da je šlo pri tožniku za zelo intenzivne duševne bolečine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072311
OZ člen 3, 619. ZPP člen 229, 229/1, 238, 238/1.
podjemna pogodba – avtonomija volje – plačilo za delo - variabilni del cene – razvojno sanacijski program – uspešnost sanacije podjetja – dolžnost pričanja
Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna od tega, ali bi program, ki ga je izdelala tožeča stranka, lahko privedel do uspešne sanacije podjetja tožene stranke, kar je bil pogoj za plačilo variabilnega dela cene. Razlogi, ki jih navaja tožena stranka kot tiste, ki so preprečevali uspešno izvajanje programa po njenih prognozah iz razvojno sanacijskega programa, ne predstavljajo napak opravljenega dela v smislu instituta odprave napak pri pogodbi o delu. Zato navedbe tožeče stranke o odsotnosti grajanja napak, niso relevantnega pomena. Pravdni stranki sta se, skladno z avtonomijo volje, ki jo jima Obligacijski zakonik podeljuje, dogovorili, da bo tožeča stranka upravičena do izplačila variabilnega dela le v primeru, če bo na podlagi njenega razvojno sanacijskega programa, podjetje tožene stranke uspešno sanirano.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.