OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061638
OZ člen 52, 82, 82/1.
predmet prodajne pogodbe – jasno pogodbeno določilo – del sporne nepremičnine – kavzalni pravni posel – zavezovalni pravni posel
Zavezovalni pravni posel, ki je podlaga za prenos tožnikove lastninske pravice na nepremičnini na toženko in mora biti sklenjen v pisni obliki, po svoji vsebini zahteva izvedbo prenosa le dela parcele.
Glede na 2. odstavek 139. člena ZPP se vroča v stanovanju. ZPP pa ne določa, da mora biti to stanovanje hkrati tudi prijavljeno upravnemu organu kot stalno prebivališče.
Stanovanje v smislu 2. odstavka 139. člena ZPP lahko tudi obstaja, če stranka v stanovanju ne prenočuje vsak dan.
plačilo uporabnine – velikost zemljišča – višina uporabnine - neprerekana dejstva – postavitev izvedenca – litispendenca - vrstni red vračunavanja izpolnitve - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni ugovarjala višini uporabnine, zatrjevani s strani tožnice, neprerekana dejstva pa se skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Postavitev izvedenca bi morala zahtevati tožena stranka, če bi trdila, da zemljišče ni pravilno odmerjeno ali da je uporabnina previsoka, vendar kot rečeno, teh trditev ni postavila.
Zakonska določba vsebovana v 287. členu OZ (načelo vrstnega reda vračunanja izpolnitve), ki ga je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, je dispozitivne narave in ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane.
premoženjska škoda - odmera denarne odškodnine - pravni standard pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - trditveno in dokazno breme - prosti preudarek - načelo pravičnosti
Uporaba pravnega standarda pravične denarne odškodnine mora biti v vsakem primeru nepremoženjske škode individualizirana, hkrati pa mora biti prisojeni znesek vpet v širše družbene okvire, ki se odražajo v razmerju med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje.
Ugotavljanje višine denarne odškodnine za premoženjsko škodo je dejansko vprašanje, glede katerega leži trditveno in dokazno breme na tožniku (7. in 212. člen ZPP).
Kadar se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, pa višine zneska ni mogoče ugotoviti oziroma jo je mogoče ugotoviti le z nesorazmernimi težavami, odloči sodišče o tem po prostem preudarku. Glede na odsotnost tožnikovih dokazov v zvezi z specificiranimi stroški, kar bi omogočilo (matematično) natančno ugotovitev višine odškodnine, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje s tem, ko je tožnikove stroške izračunalo ob upoštevanju cene bencina, povprečne porabe in preračuna na dejansko prevožene kilometre. Ugotavljanje dejanskega stanja po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP je namreč odraz načela pravičnosti, saj bi sicer moralo sodišče ob odsotnosti dokazov tožnikov zahtevek sicer zavrniti.
obseg zapuščine – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka – uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi – napotitev na pravdo
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjevanju pogojev za obnovo postopka.
Izvedenci, ki so v komisiji sodelovali, morajo v svojem specificiranem stroškovniku posredovati dovolj podatkov, ki sodišču omogočijo odmero nagrade, v konkretnem primeru dovolj določeno trajanje pregleda in obseg dokumentacije, ki so jo še dodatno zbrali in pregledovali.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
Tudi v primeru verzijskega zahtevka je treba presojati potrebne (in ne dejanske) izdatke tistega, ki jih je založil.
Za vprašanje, po kateri tarifi odmeriti odvetniške stroške, je bistven datum vložitve tožbe (s tem se je namreč postopek začel) in ne datum vročitve tožbe tožencu (s tem je nastopila litispendenca).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2. ZPP člen 86, 86/1, 137, 137/1.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - poslovanje na poslovnem naslovu – neporavnane obveznosti družbe – vročanje pooblaščencu
Zgolj dejstvo, da se je enega od narokov udeležil tudi zakoniti zastopnik stranke (subjekta postopka izbrisa) ne izkazuje, da družba, ki je v postopku izbrisa, na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje.
Neporavnane obveznosti družbe (subjekta postopka izbrisa) do upnika niso ovira za izbris družbe iz sodnega registra.
V preživninsko razmerje, o katerem je bilo že odločeno s pravnomočno sodbo, je mogoče posegati le, če so podane spremenjene razmere. Razmere pa so spremenjene, če nastopijo nova pravno relevantna dejstva, ki niso mogla biti zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti prejšnje odločbe.
Če med staršema obstaja izvenzakonska skupnost se šteje, da je preživninska obveznost do skupnega otroka izpolnjena. Izrecen dogovor, da sme preživninski zavezanec svojo preživninsko obveznost izpolniti na drug način, ne samo v denarju, je potreben, ko starša ne živita skupaj. Če pa starša živita v določeni zadosti intenzivni skupnosti, je možno šteti, da do takega sporazuma pride na podlagi konkludentnih dejanj.
ZPP člen 7, 108, 180, 276, 339, 339/2 ,339/2-8. OZ člen 179.
zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - nepopolna tožba - konkreten poziv na dopolnitev tožbe - sodba presenečenja
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.
Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.
Tožena stranka s trditvami v odgovoru na pritožbo ne bi pripomogla k odločitvi o pritožbi tudi, če bi jo sodišče pri odločanju o pritožbi obravnavalo, saj je pritožbeno sodišče brez obravnavanja odgovora na pritožbo zavrnilo pritožbo, kar je tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlagala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064158
ZOR člen 371, 379. ZIP člen 251c.
zastaranje – ugovor zastaranja – materialnopravni ugovor – judikatna terjatev – poroštvo – zastava – pretrganje zastaranja
Ugovor zastaranja je ugovor materialnega prava in materialnopravne navedbe lahko podajo stranke do konca glavne obravnave (do konca postopka pred sodiščem prve stopnje).
Ker vtoževana terjatev iz naslova poroštva ni bila ugotovljena pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, ne gre za judikatno terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071826
OZ člen 17. ZASP člen 158, 158/1.
obvezna sklenitev pogodbe – obvezna sestavina pogodbe - nadomestilo za uporabo glasbenih del
Kljub temu, da se je tožena stranka s pogodbo, sklenjeno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZASP (dolžnost sklepanja pogodb), zavezala plačevati nadomestilo za uporabo glasbenih del po tarifi iz Pravilnika 06, nadomestila po tej tarifi, ki ni veljavna, ni dolžna plačevati, temveč je dolžna plačevati nadomestilo po tarifi iz Pravilnika 98, ki je po samem zakonu nadomestila neveljavno (17. člen OZ).
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 103.
navajanje dejstev - prekluzija – pojem krivde – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je svoje prepričanje (da stanovanje in hiša predstavljata skupno premoženje toženca in njegove partnerke) lahko oblikoval šele po zaslišanju toženca in hčerke. Ker tudi iz dotedanjih podatkov v spisu teh trditev ni mogel izpostaviti prej, je tožnik izkazal za verjetno, da teh navedb (brez svoje krivde) ni mogel podati do prvega naroka.