trditveno in dokazno breme – priznana dejstva - vrnitev nepremičnin v neposredno posest – lastninska pravica – dejanska oblast
Pogoj za tožnikov uspeh v pravdi je torej, da navede dejstva, ki substancirajo njegov zahtevek (zahteva sklepčnosti), ter da trditve o teh dejstvih dokaže (zahteva dokazanosti).
Pravni učinek priznanja je v tem, da sodišče priznano dejstvo mora vključiti v podlago sodbe. V tem primeru je stranka sama podala trditev, ki je zanjo neugodna, koristna pa za nasprotno stranko. S tako trditvijo pa nasprotnik lahko utemelji svoj zahtevek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072311
OZ člen 3, 619. ZPP člen 229, 229/1, 238, 238/1.
podjemna pogodba – avtonomija volje – plačilo za delo - variabilni del cene – razvojno sanacijski program – uspešnost sanacije podjetja – dolžnost pričanja
Utemeljenost tožbenega zahtevka je odvisna od tega, ali bi program, ki ga je izdelala tožeča stranka, lahko privedel do uspešne sanacije podjetja tožene stranke, kar je bil pogoj za plačilo variabilnega dela cene. Razlogi, ki jih navaja tožena stranka kot tiste, ki so preprečevali uspešno izvajanje programa po njenih prognozah iz razvojno sanacijskega programa, ne predstavljajo napak opravljenega dela v smislu instituta odprave napak pri pogodbi o delu. Zato navedbe tožeče stranke o odsotnosti grajanja napak, niso relevantnega pomena. Pravdni stranki sta se, skladno z avtonomijo volje, ki jo jima Obligacijski zakonik podeljuje, dogovorili, da bo tožeča stranka upravičena do izplačila variabilnega dela le v primeru, če bo na podlagi njenega razvojno sanacijskega programa, podjetje tožene stranke uspešno sanirano.
vznemirjanje lastninske pravice – predhodno vprašanje – prekinitev postopka
Ali je tožnik upravičen do negatornega varstva, je odvisno (tudi) od vprašanja, ali je toženec (so)lastnik stvari, na kateri se zahteva varstvo (in ne nekdo tretji). Ker o tem predhodnem vprašanju že teče druga pravda, je smotrno in zakonito, da se ta postopek prekine do pravnomočne odločitve v drugi pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0061639
ZPP člen 115. OZ člen 461, 468.
preložitev glavne obravnave zaradi bolezni – pobotna terjatev – stvarne napake predmeta prodaje – pravočasno grajanje napak
Sodišče narok zaradi zdravstvenih razlogov lahko preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku, pri čemer je potrebno predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
ZPP člen 7, 108, 180, 276, 339, 339/2 ,339/2-8. OZ člen 179.
zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - nepopolna tožba - konkreten poziv na dopolnitev tožbe - sodba presenečenja
Za prepoznavo tožbenega zahtevka, za ugotovitev in določitev njegove identitete je nujno, da je vsestransko določen (oziroma vsaj določljiv) tako v subjektivnem kot v objektivnem pogledu.
Če je sodišče menilo, da je tožba kljub temu še vedno nepopolna, bi moralo ravnati v smislu določil 108. člena ZPP. Tožečo stranko bi moralo konkretno pozvati, kako naj zahtevek dopolni in jo opozoriti na posledice. Sodišče tako ni ravnalo, ampak je po izvedenem dokaznem postopku tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi neustrezne trditvene podlage, v razlogih sodbe pa navedlo, da je stranko pozvalo, naj zahtevek specificira in podpre s trditveno podlago.
vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti – sklep o izročitvi nepremičnine
Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna, saj temelji na določbi 1. odst. 89. čl. ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča o pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki mu je priložen ta sklep, po uradni dolžnosti odloči o vknjižbi lastninske pravice v korist kupca.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije
S pritožbenimi navedbami, da družba ima poslovni naslov in poštni nabiralnik na naslovu, vpisanem v sodni register in da tam posluje, da pa so nabiralniki postavljeni v notranjem delu hiše, ki ima dva vhoda ter da je med aprilom in septembrom 2011 potekala prenova stavbe, zaradi česar obstaja možnost, da ni bilo mogoče prejeti pošte ali pa se je izgubila, pa družba po presoji pritožbenega sodišča ni uspela izpodbiti obstoja izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, niti dejstev, ki so bila podlaga za domnevo obstoja le-tega.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0071826
OZ člen 17. ZASP člen 158, 158/1.
obvezna sklenitev pogodbe – obvezna sestavina pogodbe - nadomestilo za uporabo glasbenih del
Kljub temu, da se je tožena stranka s pogodbo, sklenjeno na podlagi prvega odstavka 158. člena ZASP (dolžnost sklepanja pogodb), zavezala plačevati nadomestilo za uporabo glasbenih del po tarifi iz Pravilnika 06, nadomestila po tej tarifi, ki ni veljavna, ni dolžna plačevati, temveč je dolžna plačevati nadomestilo po tarifi iz Pravilnika 98, ki je po samem zakonu nadomestila neveljavno (17. člen OZ).
ZPP člen 286, 286/4, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 103.
navajanje dejstev - prekluzija – pojem krivde – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožnik je svoje prepričanje (da stanovanje in hiša predstavljata skupno premoženje toženca in njegove partnerke) lahko oblikoval šele po zaslišanju toženca in hčerke. Ker tudi iz dotedanjih podatkov v spisu teh trditev ni mogel izpostaviti prej, je tožnik izkazal za verjetno, da teh navedb (brez svoje krivde) ni mogel podati do prvega naroka.
obseg zapuščine – dednopravni zahtevki po pravnomočnosti sklepa o dedovanju – dedna pravica ob pogojih za obnovo postopka – uveljavljanje dednopravnega zahtevka v pravdi – napotitev na pravdo
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, če jim ni priznana pravica, da lahko uveljavljajo svoj zahtevek v pravdi. Taka pravica je strankam zapuščinskega postopka dana ob izpolnjevanju pogojev za obnovo postopka.
ZD člen 117, 117/1, 132, 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 212, 212-1, 213. OZ člen 557, 557/1.
podlaga za dedovanje – oporoka – spor o veljavnosti oporoke – obseg zapuščine – pogodba o dosmrtnem preživljanju – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določila ZD, ko je dediča, ki oporoki ne priznava njene veljavnosti, zaradi tega napotilo na pravdo.
Dediča, ki se zavzemata za to, da bi v zapuščino sodilo tudi premoženje, s katerim je zapustnica odplačno (s pogodbo o dosmrtnem preživljanju) razpolagala v korist sodediča za časa življenja, je sodišče pravilno napotilo na pravdo. Manj verjetno je namreč, da tudi to premoženje spada v zapuščino, saj zapustnici v trenutku njene smrti ni več pripadalo.
Nezakonitost razveljavitve pogodbenega razmerja je dejstvo, ugotovitev katerega se v skladu s 181. čl. ZPP sploh ne more zahtevati z ugotovitveno tožbo.
povračilo stroškov – pripoznava zahtevka – povod za tožbo
Ni mogoče govoriti o tem, da toženec za tožbo ni dal povoda. Tožba je bila potrebna, saj bi sicer sodišče zapuščinski postopek nadaljevalo in ga zaključilo, upoštevaje zapustnikov delež vpisan v zemljiško knjigo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0061638
OZ člen 52, 82, 82/1.
predmet prodajne pogodbe – jasno pogodbeno določilo – del sporne nepremičnine – kavzalni pravni posel – zavezovalni pravni posel
Zavezovalni pravni posel, ki je podlaga za prenos tožnikove lastninske pravice na nepremičnini na toženko in mora biti sklenjen v pisni obliki, po svoji vsebini zahteva izvedbo prenosa le dela parcele.
sklenitev pogodbe – napaka volje – navidezna pogodba – komisijska pogodba - odgovornost za napake na stvari – omejitev ali izključitev odgovornosti
Za sklenitev pogodbe zahteva, da jo morata skleniti stranki, ki sta zato sposobni, da morata izraziti skupno in pravo voljo, da mora biti določen in dopusten predmet pogodbe in da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, če je predpisana.
Med napakami volje ureja OZ tudi primer navidezne pogodbe. V prvem odstavku 50. člena določa, da navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama. V drugem členu pa skuša pogodbo vendarle ohraniti v veljavi s tem, da predvideva, da v primeru, ko navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.
Ni sporno, da sta prodajalec (komisionar) in tožnica sklenila komisijsko prodajo, iz katere izhaja, da se vozilo prodaja po sistemu „videno – kupljeno“, kar pomeni, da sta stranki pogodbeno izključili prodajalčevo odgovornost za stvarne napake, nikjer pa jasno ne izhaja, da sta s tem izključili tudi odgovornost prodajalca za glavne napake stvari.
neplačilo sodne takse – domneva umika - nakazilo prejeto v dobro prehodnega računa sodišča – tretji izpolnil obveznost namesto dolžnika
Kot plačnik sodne takse je bil sicer tako na plačilnem nalogu, kot tudi na izpisku iz UJPnet naveden XXX d.o.o. in ne taksni zavezanec. To pa ne pomeni, da plačilo ni bilo opravljeno, saj lahko denarno obveznost namesto dolžnika poravna tudi kdo tretji.
Tudi v primeru verzijskega zahtevka je treba presojati potrebne (in ne dejanske) izdatke tistega, ki jih je založil.
Za vprašanje, po kateri tarifi odmeriti odvetniške stroške, je bistven datum vložitve tožbe (s tem se je namreč postopek začel) in ne datum vročitve tožbe tožencu (s tem je nastopila litispendenca).
plačilo uporabnine – velikost zemljišča – višina uporabnine - neprerekana dejstva – postavitev izvedenca – litispendenca - vrstni red vračunavanja izpolnitve - omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka tekom postopka ni ugovarjala višini uporabnine, zatrjevani s strani tožnice, neprerekana dejstva pa se skladno z 2. odstavkom 214. člena ZPP štejejo za priznana. Postavitev izvedenca bi morala zahtevati tožena stranka, če bi trdila, da zemljišče ni pravilno odmerjeno ali da je uporabnina previsoka, vendar kot rečeno, teh trditev ni postavila.
Zakonska določba vsebovana v 287. členu OZ (načelo vrstnega reda vračunanja izpolnitve), ki ga je potrebno uporabiti v obravnavani zadevi, je dispozitivne narave in ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane.
razžalitev časti in dobrega imena – odškodnina za nepremoženjsko škodo – razžalitev v tisku – odmera odškodnine
Ocena sodišča prve stopnje, da so bile tožnikove duševne bolečine zelo intenzivne ima podlago v izvedenskemu mnenju, saj kljub temu, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da tožnikovo psihično trpljenje ni bilo ves čas izrazito (bilo je tudi blago do zmerno, zmerno ter zmerno do izrazito), izvedensko mnenje celokupno gledano (izvedenec je ugotovil vrsto psihičnih težav, tudi težke oblike, pri čemer je psihično trpljenje tožnika trajalo več let in še ni prenehalo) daje podlago za zaključek, ki je deloma tudi materialnopraven, da je šlo pri tožniku za zelo intenzivne duševne bolečine.