STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0005922
ZIZ člen 59. ZPP člen 181.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pravni interes za ugotovitveno tožbo – izvršilni postopek pravnomočno končan – originarna pridobitev lastninske pravice kupca nepremičnine v izvršilnem postopku
Postopek, v katerem je bila izvršba dovoljena na sporni poslovni prostor je pravnomočno končan. Tako sklep o domiku kot sklep o izročitvi nepremičnine kupcu sta pravnomočna, zato je kupec originarno pridobil lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Tožnik, ki trdi, da je na predmetu izvršbe imel lastninsko pravico, torej pravico ki bi preprečevala izvršbo, jo je s tem trenutkom, tudi če jo je imel, izgubil, saj je njegovo lastninsko pravico izpodrinila kupčeva. Za ugotovitveno tožbo na nedopustnost izvršbe zato nima več pravnega interesa.
predhodna odredba – pogoji za predhodno odredbo – trditvena podlaga glede obstoja domneve nevarnosti – pravočasnost navedb o vložitvi ugovora – pravnomočnost sodne odločbe
Pravnomočnost sodne odločbe se nanaša na pravno in dejansko razmerje, kakršno je obstajalo v času, do katerega so imele stranke možnost v postopku na prvi stopnji uveljavljati nova dejstva in nove dokaze.
Ker upnik do izdaje sklepa prvostopnega sodišča z dne 20. 01. 2011 brez svoje krivde dejstva vložitve pravočasnega ugovora ni mogel zatrjevati niti dokazati, glede navedb o vložitvi ugovora, ki jih je podal šele v odgovoru na dolžnikov ugovor, ni prekludiran.
Tožnik je v spornem obdobju opravljal delo na drugi formacijski dolžnosti kot je bila tista, na katero je bil imenovan. Iz tega razloga je njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači do plače po dejanskem delu utemeljen.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO KONKURENCE
VSL0064629
OZ člen 168, 352, 352/1, 352/2, 369.
zastaranje - izgubljeni dobiček - subjektivni zastaralni rok - povrnitev premoženjske škode - objektivni zastaralni rok - sukcesivno nastajajoča škoda - zastaranje premoženjske škode
Zastaranje terjatve za povrnitev sukcesivno nastajajoče premoženjske škode začne teči, ko oškodovanec izve za takšno škodo in jo lahko uveljavlja. Pravočasno sodno uveljavljanje povračila prve tovrstne škode pred potekom zastaralnega roka pa je pogoj za uveljavljanje povračila vseh nadaljnjih škod.
pobot – pogodba o delu – odprava napak po drugem izvajalcu – rok za odpravo napak – odprava napak na račun izvajalca – pravilna izpolnitev kot pogoj za plačilo
Čeprav je toženka tožnici naknadno ponudila saniranje približno 40 m2, navedenih v mnenju ZAG z dne 8.3.2006, z izvedbo površinske prevleke, na kar tožnica ni več odgovorila, je imela tožnica takrat (v času tega dopisa) že možnost in pravico ravnati po 3. odstavku 639. člena OZ, saj je do takrat že večkrat brezuspešno potekel naknadni rok za odpravo napak.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - individualna pogodba o zaposlitvi - odškodnina za čas odpovednega roka - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - sodni izvedenec
Odpoved individualne pogodbe o zaposlitvi, ki je učinkovala z vročitvijo, je bila dejansko realizirana. Tožniku so na podlagi te odpovedi prenehale pravice in obveznosti direktorja, tožena stranka pa mu je izplačala odškodnino namesto odpovednega roka ter odškodnino zaradi neizrabe letnega dopusta. Odškodnino je tožena stranka pravilno obračunala po osnovi plače, ki je bila v času odpovedi znana, ne da bi pri tem upoštevala del plače zaradi morebitnega uspešnega poslovanja, ker takrat rezultati poslovanja še niso bili ugotovljeni.
predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – izkaz nevarnosti – ugovorni postopek – opozorilo na posledice
Iz spisa ni razvidno, da je sodišče prve stopnje upnika ob vročitvi ugovora hkrati opozorilo na posledice iz 1. in 3. odstavka 58. člena ZIZ v primeru, da na ugovor ne odgovori. Po mnenju pritožbenega sodišča morebitna takšna kršitev s strani sodišča prve stopnje v konkretnem primeru ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, saj sodišče prve stopnje pri odločanju o utemeljenosti ugovora ni štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične, pač pa je njegove navedbe kritično presojalo v povezavi s trditvami upnika v predlogu za izdajo predhodne odredbe in predloženimi dokazi.
Čeprav je pritožbena navedba, da so se opredmetena osnovna sredstva in dobiček dolžnika v letu 2010 v primerjavi z letom 2009 minimalno zmanjšala, utemeljena, ter dolžnik s svojimi prilivi na račune ves čas pokriva tekoče izdatke, je bistveno, da dolžnik svoje obveznosti redno poravnava in ima v lasti tako opredmetena osnovna sredstva v višini 13.446.888,00 EUR kot tudi izkazan dobiček. Glede na to in glede na podatke iz letnega poročila za leto 2010 ni mogoče zaključiti, da je dolžnik prezadolžen oziroma nelikviden, kar posledično pomeni, da nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve v konkretnem primeru onemogočena ali znatno otežena, ni podana.
ZJU člen 154. ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja -
Tožena stranka je ravnala zakonito, čeprav ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je v imenu tožnika kot opravičilo zaradi izostanka z zagovora poslala njegova mati. Tožnik bi lahko že pred predvidenim zagovorom poslal svoj pisni zagovor ali pa bi pooblastil drugo osebo za podajo zagovora. Tožena stranka zaradi kratkih, z zakonom predpisanih rokov, ni mogla odlašati z podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 634, 635, 635/1, 636, 661, 662. ZPP člen 154, 165.
jamčevanje za napake gradnje – rok za sodno uveljavljanje pravic – začetek teka jamčevalnega roka – odgovornost izvajalca del – gradbena pogodba – prehod pravic iz odgovornosti za napake – skrite napake – rok za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov – prekluzivni rok – odgovornost za solidnost gradbe
Ugotovitev, „da je izvajalec zavedel naročnika“ v smislu 636. člena OZ, je po svoji naravi materialnopravna in ne dejanska ugotovitev. Sodišče jo sprejme, če obstojajo takšne dejanske okoliščine primera, ki ob uporabi sodniškega silogizma napotujejo nanjo.
izvršba na podlagi priložene menice – podpis trasata – akcept – podpis zakonitega zastopnika – podpis fizične osebe – pravna oseba kot podpisnik menice
Če je na menici ob navedbi pravne osebe oz. žiga pravne osebe lastnoročni podpis brez posebne označbe, se praviloma šteje, da jo je oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec firme, čeprav to iz menice ni razvidno.
Sedmi odstavek 125.a člena ZZK-1 določa, da se sodna taksa plača v osmih dneh od vročitve naloga z nakazilom v dobro računa in z navedbo referenčne številke, navedene v nalogu. Če vlagatelj v osmih dneh od vročitve naloga ne plača sodne takse v skladu z nalogom, velja, da je vloga umaknjena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz pritožbi priložene fotokopije plačilnega naloga izhaja, da je nasprotna udeleženka dne 20.9.2011 uspešno podpisala in poslala nalog svoji banki za plačilo sodne takse, sicer s pravilno navedeno številko računa, vendar brez navedbe referenčne številke, kot to izrecno zahteva zgoraj omenjeno določilo ZZK-1.
označba nepremičnine v listini, ki je podlaga za vpis – identifikacijski znak nepremičnine – pravni položaj zemljiškoknjižnega vložka – formalni pogoji za dovolitev vpisa
V 31. členu ZZK-1 je določeno, da mora biti nepremičnina v listini, ki je podlaga za glavni vpis, označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da je tudi v času začetka predmetnega zemljiškoknjižnega postopka veljalo, da je identifikacijski znak zemljiška parcela in katastrska občina, v kateri se ta parcela nahaja (prim. 3. člen ZZK-1). Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu z dne 4.4.2008, takšnih oznak ne vsebuje, temveč le številko zemljiškoknjižnega vložka in katastrsko občino. ZZK-1 je do novele ZZK-1C res poznal zemljiškoknjižne vložke, vendar zemljiškoknjižni vložek ni bil samostojen predmet stvarnih pravic, bil je samo zbirnik vseh pravic na nepremičninah, na katerih je bilo lastninsko stanje enako. Za pravni promet ni imel nobenega pomena.
klavzula o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev klavzule o pravnomočnosti – odsotnost vročitve – pravica do informacije – pravica do izjave v postopku – načelo kontradiktornosti v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti
Tudi v postopku razveljavitve klavzule o pravnomočnosti sodbe mora biti vsaki stranki omogočeno, da navaja dejstva, dokaze in pravna naziranja, da se opredeli do navedb nasprotne stranke, da sodeluje v dokaznem postopku, da se izjavi o rezultatih dokazovanja in vsem procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev sodišča.
postopek stečaja zapuščine – zapuščina kot stečajni dolžnik – namen postopka stečaja zapuščine – zapuščina brez dedičev – odgovornost dediča za zapustnikove dolgove
Glede na navedbe predlagateljice o prevzemu zapuščine, ki jo sestavljajo avtomobil, več vrednostnih papirjev, gospodarska družba in denarna sredstva, je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zapuščino ne razpolaga. Predlagateljica je zapuščino prevzela in v tem obsegu, do višine vrednosti zapuščine v trenutku smrti, odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem.
Citirano določilo 9. člena ZIZ-I se nanaša na uporabo procesnih določb zakona in omogoča vodenje vseh postopkov po enotnih pravilih. Posledice, ki jih določa navedena novela pa se nanašajo le na tista procesna dejanja strank, ki so opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
nagrada in povračilo stroškov za izvedensko delo – rok za priglasitev stroškov – relativna kršitev določb pravdnega postopka – plačilo predujma za izvedensko delo
Sodišče izvedenca ni opozorilo, da mora povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer bo to pravico izgubil. Le če bi njegovo zahtevo zavrnilo, bi storilo procesno kršitev. Tako pa je ravnalo pravilno, ko mu je odobrilo rok za priglasitev stroškov.
Izdelava izvedenskega mnenja, njegova pisna dopolnitev ter zaslišanje izvedenca na naroku predstavlja enoten dokaz, pri čemer predujem za njegovo izvedbo bremeni tisto stranko, ki je izvedenca predlagala.
Za presojo, kateri Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih uporabiti, je odločilen čas njihove priglasitve in ne čas postavitve izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070018
OZ člen 619, 641, 642. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 286, 286/1.
dokazno breme – razpravno načelo
Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi svoje breme lahko ponovno prevalila na tožečo stranko bodisi z direktnim dokazovanjem nasprotnega ali pa z dokazovanjem trditev o izključujočih ali izpodbijajočih dejstvih. Ker je tožena stranka, kljub dokaznemu uspehu tožeče stranke, vztrajala pri pavšalnih ugovorih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 15, 67. OZ člen 217.
predhodna odredba – menica – predložitev menice v izvirniku
Upoštevaje, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo izrecno oporekala verodostojnosti listine/menice kot podlage za izdajo sklepa o izvršbi, bi morala tožeča stranka izvirnik menice, v izkaz njene verodostojnosti, predložiti najkasneje v postopku zavarovanja pred izdajo izpodbijanega sklepa.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.