začasna odredba – začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve – sklepčnost začasne odredbe – pogoji za začasno odredbo – subjektivna nevarnost – objektivna nevarnost – sodni preudarek
Navedb v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče dopolnjevati po izdaji sklepa o začasni odredbi. Takšno razlago zahteva tolmačenje 270. člena ZIZ, ki predpisuje pogoje, ki jih mora upnik verjetno izkazati že v predlogu za izdajo začasne odredbe.
predlog za obnovo postopka – postulacijska sposobnost – odvetnik – izbrisana družba – družbeniki izbrisane družbe
Pritožnika, ki sta sama vložila predlog, pa nista niti zatrjevala, da ima kateri od njiju opravljen pravniški državni izpit. Ker torej pritožnika po zakonu nimata pravice sama vložiti predloga za obnovo postopka zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njun predlog nedovoljen.
Predloga za obnovo ni vložila tožena stranka kot gospodarska družba, saj je bila ta po skrajšanjem postopku izbrisana iz sodnega registra, temveč njena družbenika kot pravna naslednika. Formalno predpostavko za obravnavo predmetnega predloga tako predstavlja njuna postulacijska sposobnost in ne poslovna sposobnost tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070018
OZ člen 619, 641, 642. ZPP člen 7, 7/1, 212, 214, 286, 286/1.
dokazno breme – razpravno načelo
Uspeh dokazovanja tožeče stranke je prevalil konkretno procesno dokazno breme na toženo stranko, ki bi svoje breme lahko ponovno prevalila na tožečo stranko bodisi z direktnim dokazovanjem nasprotnega ali pa z dokazovanjem trditev o izključujočih ali izpodbijajočih dejstvih. Ker je tožena stranka, kljub dokaznemu uspehu tožeče stranke, vztrajala pri pavšalnih ugovorih, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da svojega dokaznega bremena ni izpolnila.
Citirano določilo 9. člena ZIZ-I se nanaša na uporabo procesnih določb zakona in omogoča vodenje vseh postopkov po enotnih pravilih. Posledice, ki jih določa navedena novela pa se nanašajo le na tista procesna dejanja strank, ki so opravljena po uveljavitvi navedene novele. Drugačna razlaga bi privedla do nedopustnega retroaktivnega učinka novele.
ZIZ člen 258, 258/1, 258/1-1. ZM člen 15, 67. OZ člen 217.
predhodna odredba – menica – predložitev menice v izvirniku
Upoštevaje, da je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi in sklep o zavarovanju s predhodno odredbo izrecno oporekala verodostojnosti listine/menice kot podlage za izdajo sklepa o izvršbi, bi morala tožeča stranka izvirnik menice, v izkaz njene verodostojnosti, predložiti najkasneje v postopku zavarovanja pred izdajo izpodbijanega sklepa.
Za peto toženko predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega je upravičena odmeriti stroške odvetniškega zastopanja ter od katerega je treba odmeriti sodno takso, le višina tožbenega zahtevka zoper njo.
ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0058508
ZMZPP člen 91, 91/1, 91/1-5. ZIZ člen 11, 11/1, 256, 256/2. ZPP člen 214, 214/2. OZ člen 7. ZM člen 15, 15/2, 16.
menični spor – oprostitev plačila varščine v postopku izdaje predhodne odredbe – prepoved zlorabe pravic – stvarna pristojnost – predhodna odredba – presoja veljavnosti menice v postopku izdaje predhodne odredbe
Ugovor dolžnika glede nedopustnega ravnanja upnika pri pridobivanju pravic iz menice je treba obravnavati že v postopku izdaje predhodne odredbe in ne šele v postopku odločanja o obstoju terjatve. To pomeni, da je treba že ob materialnopravni presoji obstoja pogojev za izdajo predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice, upoštevati neprerekane trditve dolžnika o protipravnem ravnanju upnika. Ob upoštevanju načela prepovedi zlorabe pravic se torej upnik v tem postopku ne more uspešno sklicevati na domnevno bazo iz 2. alineje 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, obstoja drugega pogoja (izkaz nevarnosti) pa upnik ni zatrjeval in dokazoval.
Tudi v postopku izdaje predhodne odredbe glede varščine za stroške postopka je treba upoštevati določbo 5. točke prvega odstavka 91. člena ZMZPP.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pogoj nekrivde
Ker je tožnik v rednem postopku opustil dolžnost pravočasnega predlaganja dokazov z zaslišanjem prič (ki bi izpovedale o načinu izplačila dobička pri toženi stranki), ni izpolnjen pogoj nekrivde, da bi bil predlog za obnovo postopka utemeljen.
Tožnik v sicer pravočasno vloženem predlogu za obnovo postopka ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov, ki bi lahko sami zase ali skupaj z že izvedenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe (navedel je le, da bi moral imeti kot dober delavec dovolj visoko pokojnino, da bi lahko preživljal družino). Zato je toženec njegov predlog za obnovo postopka utemeljeno zavrgel.
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil predvsem v zvezi z nepremoženjsko škodo (tretji odstavek 201. člena ZOR) in v odškodninskem pravu predstavlja izjemo. (Tudi) takšen oškodovanec ima odškodninsko pravno varstvo na podlagi splošnih pravil o odškodninski odgovornosti. Dokazati mora nedopustno škodljivo dejstvo (protipravno ravnanje), obstoj škode in dejstva, ki omogočajo materialno pravni zaključek o obstoju pravno relevantne vzročne zveze.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272. ZDR člen 18, 110, 111.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
V tej fazi postopka (v fazi odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe) terjatev še ni verjetno izkazana. Šele v nadaljnjem postopku bo treba razčistiti, ali je imel predsednik nadzornega sveta ustrezno pooblastilo za vodenje postopka in izdajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku - poslovodni osebi - ali pa bi moral izredno odpoved podati, da bi bila zakonita, nov začasni predsednik uprave.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Že pred uveljavitvijo SKPG, ki je v 11. členu določala pogoje prevzema delavcev v drugo organizacijo, se je institut prevzema oziroma razporeditve k drugemu delodajalcu obravnaval kot delovnopravna kontinuiteta z vsemi posledicami.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Za zaključek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, da je bilo upravljanje s tveganji ter pravilo o spoštovanju limitov določeno v splošnem aktu tožene stranke, s katerim je bil tožnik seznanjen. Prejel je tudi interno pooblastilo z navedenimi največjimi dovoljenimi vrednostmi poslov ter ostalimi omejitvami, pa je kljub temu v kratkem obdobju pri trgovanju s finančnimi instrumenti štirikrat zaporedno prekoračil predpisane limite.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - sodni izvedenec
Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je razvrščanje v določeno kategorijo invalidnosti pravno vprašanje, pravilno (ne glede na to, da je sodna izvedenka menila, da je pri tožnici podana II. kategorija invalidnosti) ugotovilo, da je pri tožnici podana III. kategorija invalidnosti, saj njena delovna zmožnost za svoj poklic ni zmanjšana za več kot 50 %.
ZDR člen 42, 112, 112/1, 112/1-3, 112/2, 126, 130, 130/1, 131, 137, 166, 186, 186/1. ZEPD člen 12.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina - plača - ustni dogovor - nadurno delo - nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela - dnevnice - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - odškodninska odgovornost delavca - nasprotna tožba
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožnica, je zakonita, saj ji je tožena stranka v spornem obdobju izplačevala bistveno zmanjšano plačilo za delo, kot je bilo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je tožnica pisno opomnila toženo stranko na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestila inšpektorja za delo, tako da je upravičena do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Verjeten izkaz nevarnosti, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena, pomeni, da mora biti verjetno izkazano subjektivno delovanje dolžnika na način, da dolžnik aktivno deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve upnikove nedenarne terjatve.
ZDR člen 126, 127, 127/2, 130, 154, 154/1. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 43.
plača - prikrajšanje pri plači - del plače za delovno uspešnost - merilo za merjenje delovnih rezultatov - povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prehrane - pravica do odmora
Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku znižala plačo na račun negativne delovne uspešnosti, ne da bi sprejela merila ali metodologijo, na podlagi katere bi se lahko (upoštevaje kriterije gospodarnosti, kvalitete, obseg opravljanja dela) delovna uspešnost ugotovila.
ZPIZ-1 člen 60, 60/1, 60/2, 60/2-3. ZPP člen 213, 213/2.
invalidnost – invalidska pokojnina
Pri tožniku, ki za opravljanje dela priučen monter centralne kurjave, ni več zmožen, je pa zmožen opravljati drugo delo v svojem poklicu oz. delo na drugem delovnem mestu z omejitvami, je podana III. kategorija invalidnosti. Tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine je zato neutemeljen.
Toženka je pokojninsko dobo, plačo, vplačila prispevkov ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevala po podatkih iz matične evidence. V delu, v katerem je tožnik dokazal, da je bilo dejansko stanje drugačno, kot je izhajalo iz podatkov v matični evidenci, je sodišče prve stopnje to upoštevalo in skladno s tem odločilo, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višjem znesku.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe (kot nepopolne, brez navedbe zahtevka), saj jo je tožnica skladno s pozivom dopolnila, pa tudi sicer se v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva lahko zahtevek, ki ni zadostno opredeljen, opredeli najkasneje do konca poravnalnega naroka oz., če ni poravnalnega naroka, do konca prvega naroka za glavno obravnavo.