obnova postopka – nov dokaz – nacionalizacija nepremičnin v coni B STO
Predlagani dokaz ni nov dokaz, zaradi katerega bi se moral prejšnji pravnomočno končan postopek, obnoviti. Novi dokazi morajo biti takšni, da bi lahko na njihovi podlagi bila izdana za predlagatelja obnove ugodnejša sodna odločba.
odpravnina - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - upokojitev - javni zavod na področju kulture - odločba ustavnega sodišča
Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-210/10-10 odločilo, da je peti odstavek 55. člena ZUJIK v neskladju z URS, ker zaposlene v javnih zavodih na področju kulture, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, glede pravice do odpravnine, če jim je redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga, v primerjavi z zaposlenimi, za katere velja ZDR oziroma ZJU, obravnava neenako oziroma arbitrarno, ne da bi za takšno razlikovanje obstajal razumen razlog, ki bi izhajal iz narave stvari. Glede na takšno stališče za odločitev o vtoževani odpravnini ni bistveno, ali je tožnica izpolnila pogoje za upokojitev ob prenehanju delovnega razmerja zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ji pravica do odpravnine po 109. členu ZDR pripada ne glede na izpolnjevanje pogojev za upokojitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071843
ZPP člen 180, 180/3. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 104/3, 111, 112, 116, 116/2, 117, 329.
tožba – (ne)vezanost sodišča na pravno podlago tožbe – prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – rok za izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - učinki razvezane pogodbe – razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin – nemožnost izpolnitve, za katero ne odgovarja nobena stranka – nemožnost izpolnitve, za katero stranka odgovarja
Ker sodišče upoštevaje določbo 3. odstavka 180. člena ZPP ni nikoli vezano na pomanjkanje opredelitve pravne kvalifikacije tožbenega zahtevka, kar pomeni, da je avtonomno pri pravni razlagi uveljavljanih tožbenih zahtevkov, je lahko sodišče samo pravno ovrednotilo dejstveni substrat v tej pravdi uveljavljanega tožbenega zahtevka.
Pogodba je razvezana po samem zakonu s trenutkom, ko poteče rok za izpolnitev pogodbe, ki predstavlja bistveno sestavino pogodbe. Za prenehanje pogodbe ni potrebno nobeno posebno dejanje stranke, ki je upravičena do izpolnitve. Namesto nje pogodbo razvezuje sama zakonska določba. Sodna odločba je v sporu dekleratorne narave in zgolj ugotavlja nastop posledice. To velja tudi v konkretnem primeru, ko sta se stranki dogovorili, da mora toženec v primeru neizpolnitve (vseh ali zgolj dela) svojih pogodbenih obveznosti vrniti vsa že prejeta sredstva, kar pomeni, da je njegova obveznost predstavljala celoto. Od omenjenega dne dalje so torej ex tunc nastali tudi učinki razvezane pogodbe.
Toženec je bil dolžan upoštevati zanj neugodne davčne obremenitve in se zato upoštevaje določbo 2. odstavka 112. člena OZ ne more sklicevati na spremenjene okoliščine v smislu 1. odst. 112. člena OZ, ko bi moral celo sam zahtevati razvezo pogodbe, pa niti tega ni storil, temveč je kljub temu s podpisom aneksa soglašal, da bo navkljub povišanim davčnim obveznostim izpolnil vse svoje obveznosti v fiksnem roku, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje.
skupno premoženje - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - ekonomska skupnost – prispevanje zakoncev h skupnemu preživljanju - darila zakoncema – domneva o enakem deležu zakoncev
Dokazno breme glede tega, da ekonomske skupnosti zakoncev sploh ni bilo, saj tožnik h skupnemu preživljanju ni ničesar prispeval, je na toženki, ki je to zatrjevala.
Na nastanek in na delež na skupnem premoženju ne vpliva dejstvo, kdo od zakoncev je najel kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kdo ga je odplačeval (v času trajanja zakonske zveze in po razvezi), pač pa je to predmet obligacijskega zahtevka.
napačna vročitev – zamuda pri opravi procesnega dejanja – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – nejasni razlogi sodbe – postavitev izvedenca – strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga
Če je bila vročitev opravljena pravilno, pa je stranka procesno dejanje (iz opravičljivih razlogov na njeni strani) zamudila, pride v poštev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Če vročitev ni bila opravljena pravilno, gre za napako sodišča, ki jo je mogoče uveljavljati kot pritožbeni razlog.
Razlog sodišča, da iz paraf na vročilnici izvedenec ne more podati zanesljive ocene, kdo jo je podpisal, presega strokovno znanje sodišča.
škoda - predhodna odredba - objektivna nevarnost - pogoji za izdajo predhodne odredbe - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve
Nenastanek škode ni pogoj za izdajo predhodne odredbe. Kot je bilo navedeno, je pogoj za izdajo predhodne odredbe izkazana verjetnost nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdane predhodne odredbe onemogočena ali precej otežena. Pri tem pa zadostuje izkazan obstoj objektivne nevarnosti in ne subjektivne.
vsebinske omejitve avtorske pravice – avtorska pravica
Na toženi stranki, ki se uveljavljanju materialne avtorske pravice upira s trditvijo, da je avtorska dela predvajala v okviru preizkušanja tehničnih naprav, je dokazno breme, da gre za uporabo avtorskih del, ki jo ZASP opredeljuje kot prosto uporabo, torej uporabo brez materialne odmene.
ZPP člen 335. ZFPPIPP člen 14, 34, 34/4, 34/4-2, 272, 272/1, 272/1-1. ZOdvT tarifna številka 2100, 3100.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – blokada transkacijskega računa - čas nastopa insolventnosti – neenako obravnavanje upnikov – pogojevanje dobav – nagrada za narok – nagrada za preizkus možnosti za uspeh pravnega sredstva
Občasne blokade transakcijskega računa tožeče stranke, na katere se je sklicevala tožeča stranka v dokaz obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti, le-tega ne dokazujejo oziroma ne pomenijo nujno, da je družba, ki ima blokirane račune, insolventna.
Obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti ne dokazuje niti elektronsko sporočilo z dne 29. 2. 2008, iz katerega izhaja, da je tožena stranka nove dobave pogojevala s plačilom starih dobav. Tožena stranka je namreč v postopku na prvi stopnji zatrjevala, da je bilo pogojevanje novih dobav s plačilom starih dobav običajna praksa. Zato bi morala tožeča stranka konkretno zatrjevati in dokazovati, da takšen način poslovanja ni bil običajen, česar pa ni storila.
sposobnost biti stranka v postopku – pravna subjektiviteta fakultete – sklep o priznanju sposobnosti biti stranka
Po 10. čl. Zakona o visokem šolstvu je pravna oseba le univerza, vendar lahko članice (fakultete) samostojno nastopajo v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun (kar je značilnost pravne osebe), ko gre za dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva. Za spore iz tovrstnih razmerij je upravičeno, da se fakulteti prizna sposobnost biti stranka. Ker gre za spor iz dejavnosti zunaj nacionalnega programa visokega šolstva, bi sodišče prve stopnje, če bi kot stranko v postopku štelo Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, moralo izdati sklep o priznanju sposobnosti biti stranka fakulteti.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – enovitost deleža
Skupno premoženje je vedno enovito, zato posameznih enot skupnega premoženja in posameznih časovnih obdobij njihove ustvaritve, ni mogoče ločiti. Spor o deležih na skupnem premoženju ni obračunska pravda.
Če tožeča stranka uveljavlja ničnost darilne pogodbe med toženo stranko (darovalcem) in tretjim (obdarjencem), potem ima stranski intervenient (ki trdi, da je v resnici lastnik nepremičnine) pravni interes, da se udeleži postopka na strani tožeče stranke.
ZFPPIPP člen 299, 299/5. 342, 342/5, 342/5-4. SPZ člen 37, 37/1, 39. ZGD-1 člen 517.
prodaja umetniških slik v stečaju – lastninska pravica – izločitvena pravica – zastavni upnik – pravni interes – povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki
Odločitev o lastninski pravici tožene stranke na spornih slikah ni več pomembna, ker jih po podatkih iz stečajnega spisa, v času odločanja o pritožbi tožena stranka nima več niti v lasti niti v posesti ter jih zato zastavni upnici ne more več izročiti v posest zaradi poplačila njene ugotovljene denarne terjatve. Zaradi določb ZFPPIPP o varstvu kupca v stečaju kupljenih stvari pa tožeča stranka tudi nima več nobenega zahtevka, katerega uveljavitev bi posegla v pravice, ki jih je pridobil kupec s sklenitvijo in izpolnitvijo prodajne pogodbe. Tožeča stranka tako nima več pravnega interesa, da se v stečaju prodane umetniške slike izročijo njej.
Če se v ponovljenem postopku izkaže, da umetniške slike, ki so bile prodane v stečajnem postopku, niso bile last stečajnega dolžnika pač pa zastaviteljice, bo moralo sodišče prve stopnje še ugotoviti, ali jih je imela tožeča stranka pravico zaradi pridobitve posesti na njih izločati iz stečajne mase ter v primeru pozitivnega odgovora na to vprašanje še odločiti, koliko je dolžna tožena stranka iz prejete kupnine, po odbitju stroškov v zvezi s prodajo, plačati tožeči stranki.
začasna odredba - vzpostavitev delovnega razmerja - prijava v zavarovanja
Na dan izdaje začasne odredbe je bila zahteva tožnika za vzpostavitev delovnega razmerja in prijavo v socialna zavarovanja za čas, ko je po poteku odpovednega roka začasno nezmožen za delo, že izpolnjena, tako da je sodišče prve stopnje na ugovor tožene stranke ravnalo pravilno, ko je izdani sklep o začasni odredbi razveljavilo in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
ZPPSL člen 10, 10/3, 131, 131/1, 131/2, 143, 143/5.
ločitvena pravica – ugotovitev neobstoja prerekane ločitvene pravice – izločitev iz stečajne mase
Nepremičnini sta bili z izročitvijo lastniku izločeni iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni dolžnik, zato stečajni dolžnik z njima ne more več razpolagati. V okviru stečajnega postopka ju za poplačilo upnikov ne more vnovčiti, saj nista več njegova last.
Sodišče prve stopnje, ki je, ne da bi izvedlo dokaze, ki jih je tožena stranka konkretno in substancirano predlagala, zaključilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da so bili pri plačilih po posameznih situacijah odbiti stroški res stroški, ki so nastali, je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka.
dokazi in izvajanje dokazov – priznanje dejstev – izvedenec – nepotrebnost dokazovanja z izvedencem
Očitek kršitve določb postopka, ki naj bi bila zagrešena zaradi zavrnitve dokaza z izvedencem, ni utemeljen. Prvostopenjsko sodišče je pravilno ravnalo in tudi pravilno pojasnilo, da je dejstvo, ki naj bi ga izvedenec ugotavljal (ali so podpisi na dvižnih listkih toženkini), ugotovilo že z zaslišanjem pritožnice, ki je vse relevantne podpise izrecno priznala kot svoje. Dokaz je bil zato popolnoma nepotreben.