ZOR člen 436, 437, 753, 753/1, 436, 437, 753, 753/1.
naročilo - odstop terjatve - stranske pravice
Tožeča stranka, ki je kot odstopnik prenesla svojo terjatev iz posojilne pogodbe na tretjo osebo, ni mogla brez posebnega dovoljenja posojilojemalca izročiti prevzemniku terjatve tudi akceptnih nalogov, ki jih je prejela od posojilojemalca v zavarovanje njegovih obveznosti po posojilni pogodbi, ker gre v zvezi z izročenimi akceptnimi nalogi za razmerje po 1. odst. 753. člena ZOR.
ZOR člen 481, 481/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 484, 484/1.
obvestilo o napaki
Kupec ni dokazal, da je prodajalca obvestil o napakah na stvareh na način, predviden v zakonu, niti ni v pravdi navedel dovolj dejstev o tem, na katerih in koliko dobavljenih stvareh so bile napake.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZIZ člen 40, 40/1, 145, 40, 40/1, 145.
predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - zavrženje predloga za izvršbo - nepopolna vloga - pravni interes za pritožbo
Upnik je pred sodiščem prve stopnje že dosegel svoj pravni interes, ki ga je zasledoval z vložitvijo zavrženega izvršilnega predloga opr. št. Ig 96/00721, saj je sodišče (v postopku Ig 96/00797) sledilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in za izterjavo njegove terjatve izdalo sklep o izvršbi, ki je po podatkih spisa Ig 96/00797 tudi že pravnomočen. Tako upnik nima več pravnega interesa za odpravo sklepa o zavrženju njegovega izvršilnega predloga v zadevi Ig 96/00721, saj bi v tem primeru za isto terjatev pridobil dva sklepa o izvršbi in v posledici lahko tudi dvojno poplačilo, kar pa je nedopustno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-1, 354, 354/2, 354/2-1.
zapisnik
Iz razpravnega zapisnika z dne 13.1.1999 je razvidno, da je v tej zadevi prvostopno sodišče sodilo v senatu. V takem primeru mora po določilu 1. odstavka 130. člena ZPP/77 senat istih sodnikov sprejeti tudi odločbo in sicer tako, da po posvetovanju odloči z glasovanjem.
Kršitev tega določila pomeni absolutno bistveno kršitev iz 1. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Ker odprt bianco podpisan posvetovalni zapisnik s strani predsednika senata in obeh sodnikov porotnikov (list. št. 13) ne dokazuje, da je o tožbenem zahtevku odločil senat tistih sodnikov, ki so sodelovali na glavni obravnavi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče storilo prav to absolutno bistveno kršitev.
zavarovalna pogodba - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev
Zavarovalna pogodba je po večinskem mnenju teorije tvegana (aleatorna) pogodba. Zanjo je bistveno, da je negotova uresničitev zavarovalnega primera. Če ni negotovosti ob sklepanju zavarovalne pogodbe, je ta celo nična (2. in 3. odstavek 898. člena ZOR). Zato je pri konkretnih zavarovalnih pogodbah sklicevanje na načelo pravičnosti neutemeljeno.
Stališče prvostopnega sodišča, po katerem tožena stranka ni upravičena niti do povrnitve sredstev na temelju neupravičene obogatitve, češ da je ta njena pravica s pogodbo izrecno izključena, ni pravilno. Bistvo neupravičene obogatitve je prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo brez pravnega temelja. Zato z nobeno pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene pridobitve.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 17, 262, 262/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti - izpolnitev
Ker sta dolžnik in upnik s pogodbo sporazumno določila višino najemnine, dolžnik le-tej v izvršbi ne more ugovarjati, saj sploh ne zatrjuje, da bi bila najemna pogodba iz takšnega ali drugačnega razloga razvezana ali razveljavljena. Dokler pogodba velja, jo je dolžnik dolžan izpolniti, upnik pa je pravilno izpolnitev pogodbe upravičen terjati (1. odst. 262. čl. ZOR). S takšnimi trditvami in dokazi, kot jih v ugovoru navaja dolžnik, slednji ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je torej neutemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sicer navaja dejstvo, ki bi utegnilo biti upošteven ugovorni razlog po 53. čl. ZIZ, to je, da je bil telefon ukraden in da je o tem obvestil upnika, zaradi česar njegova obveznost naj ne bi nastala. Vendar dolžnik ugovoru ne prilaga nobenih dokazil, da je bil telefon res ukraden oz. da je o tem obvestil upnika, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku k sklepu o izvršbi izrecno opozorjen.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
naročilo - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - obveznost naročitelja - plačilo
Zakonite bistvene sestavine pogodbe o delu so (dejanski) posel (kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.), ki naj bi ga oprvil prevzemnik posla (podjetnik, izvajalec) in obveznost naročnika opravljeno delo plačati.
ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
izterjava neplačane takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju (prim. 137. čl. ZPPSL), zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnika v svojih ugovorih izrecno ne prerekata obstoja, višine in zapadlosti upnikove terjatve ter smiselno priznavata obstoj poslovnega razmerja. Dolžnikova razmerja s tretjimi (gospodinjstva, občina) ne vplivajo na njegovo obveznost, poravnati upnikovo zapadlo terjatev, ki je izkazana z verodostojno listino, katere dolžnika sploh ne prerekata, zato sta ugovora obeh dolžnikov neobrazložena v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in torej neutemeljena.
pogoji za vložitev revizije - odločba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP/99
Ker je bila v sporu izdana sodba v postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPP/99, bi moralo sodišče presojati vloženo revizijo po določbah ZPP/77.
Po določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove ugovorne navedbe o spornosti in neusklajenosti terjatev so tako splošne in nedoločne, da jih ni mogoče šteti za relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik sploh ne pove, zakaj so terjatve sporne in neusklajene, niti ne obrazloži, zakaj dejanski dolg znaša 43.047,90 SIT in ne toliko, kot izterjuje upnik, saj ne pove, ali je del terjatve morda poravnal, ali terjatev v izterjevani višini sploh ni nastala ipd.