ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
izterjava neplačane takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju (prim. 137. čl. ZPPSL), zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove ugovorne navedbe o spornosti in neusklajenosti terjatev so tako splošne in nedoločne, da jih ni mogoče šteti za relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik sploh ne pove, zakaj so terjatve sporne in neusklajene, niti ne obrazloži, zakaj dejanski dolg znaša 43.047,90 SIT in ne toliko, kot izterjuje upnik, saj ne pove, ali je del terjatve morda poravnal, ali terjatev v izterjevani višini sploh ni nastala ipd.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Stališče prvostopnega sodišča, po katerem tožena stranka ni upravičena niti do povrnitve sredstev na temelju neupravičene obogatitve, češ da je ta njena pravica s pogodbo izrecno izključena, ni pravilno. Bistvo neupravičene obogatitve je prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo brez pravnega temelja. Zato z nobeno pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene pridobitve.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnika v svojih ugovorih izrecno ne prerekata obstoja, višine in zapadlosti upnikove terjatve ter smiselno priznavata obstoj poslovnega razmerja. Dolžnikova razmerja s tretjimi (gospodinjstva, občina) ne vplivajo na njegovo obveznost, poravnati upnikovo zapadlo terjatev, ki je izkazana z verodostojno listino, katere dolžnika sploh ne prerekata, zato sta ugovora obeh dolžnikov neobrazložena v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in torej neutemeljena.
pogoji za vložitev revizije - odločba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP/99
Ker je bila v sporu izdana sodba v postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPP/99, bi moralo sodišče presojati vloženo revizijo po določbah ZPP/77.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-1, 354, 354/2, 354/2-1.
zapisnik
Iz razpravnega zapisnika z dne 13.1.1999 je razvidno, da je v tej zadevi prvostopno sodišče sodilo v senatu. V takem primeru mora po določilu 1. odstavka 130. člena ZPP/77 senat istih sodnikov sprejeti tudi odločbo in sicer tako, da po posvetovanju odloči z glasovanjem.
Kršitev tega določila pomeni absolutno bistveno kršitev iz 1. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Ker odprt bianco podpisan posvetovalni zapisnik s strani predsednika senata in obeh sodnikov porotnikov (list. št. 13) ne dokazuje, da je o tožbenem zahtevku odločil senat tistih sodnikov, ki so sodelovali na glavni obravnavi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče storilo prav to absolutno bistveno kršitev.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZIZ člen 40, 40/1, 145, 40, 40/1, 145.
predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - zavrženje predloga za izvršbo - nepopolna vloga - pravni interes za pritožbo
Upnik je pred sodiščem prve stopnje že dosegel svoj pravni interes, ki ga je zasledoval z vložitvijo zavrženega izvršilnega predloga opr. št. Ig 96/00721, saj je sodišče (v postopku Ig 96/00797) sledilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in za izterjavo njegove terjatve izdalo sklep o izvršbi, ki je po podatkih spisa Ig 96/00797 tudi že pravnomočen. Tako upnik nima več pravnega interesa za odpravo sklepa o zavrženju njegovega izvršilnega predloga v zadevi Ig 96/00721, saj bi v tem primeru za isto terjatev pridobil dva sklepa o izvršbi in v posledici lahko tudi dvojno poplačilo, kar pa je nedopustno.
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 39, 41, 41/2, 39, 41, 41/2.
izločitev sodnika - ogrožanje varnosti
Izločitev sodnika, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi uveljavlja obdolženec, pa samo do začetka glavne obravnave. Zato obdolženčev predlog, "da se mu dodeli druga sodnica", ni utemeljen.
Po določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev.
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
ZPP (1977) člen 154, 166, 373, 373-4, 154, 166, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
strah - objektivna odškodninska odgovornost
Rotacijska kosilnica je nevarna star, zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja delavcu zaradi poškodbe, ki jo je ta utrpel, ko mu je ob košnji priletel tujek v oko. Ker zdravljenje očesa ni potekalo s komplikacijami, saj je šel delavec prvi dan poškodbe k ambulantnemu zdravniku, ki mu je nudil pomoč, šele po štirih dneh pa k specialistu okulistu, poleg tega pa se tudi ni bal, da bi na poškodovanem očesu izgubil vid, je pritožbeno sodišče odškodnino za prestani strah znižalo s 400.000,00 SIT na 200.000,00 SIT.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
naročilo - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - obveznost naročitelja - plačilo
Zakonite bistvene sestavine pogodbe o delu so (dejanski) posel (kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.), ki naj bi ga oprvil prevzemnik posla (podjetnik, izvajalec) in obveznost naročnika opravljeno delo plačati.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.