branje zapisnika o izpovedbah - pritožbeni postopek
Če sta stranki na glavni obravnavi izredno izjavili soglasje za prebranje izpovedbe priče, ki je podlaga izpodbijani sodbi, odsotnosti soglasja ni mogoče ustrezno izpodbijati s pritožbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine trditve o tem, da po svoji knjigovodski evidenci upniku dolguje le še 42.677,00 SIT, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Zakaj naj bi bil dolg le tolikšen, dolžnica ne pove, za svoje trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazil, kljub temu da se je nanje v ugovoru sklicevala. Zato je njen ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
ZOR člen 308, 308. ZPPSL člen 117, 125, 125/1, 117, 125, 125/1.
izpolnitev
Sklenitev pogodbe o nakupu podjetja ob hkratnem dogovoru, da bo kupnina poravnana s pobotom kupčevih že zapadlih terjatev do prodajalca smiselno predstavlja dogovor o nadomestni izpolnitvi (308 člen ZOR), zaradi česar je izpodbojen, saj je kupec tako prišel do 100 % poplačila svojih terjatev v škodo stečajne mase.
izterjava neplačane takse - nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane z vložitvijo predloga za izvršbo, zato je upnik neplačano takso dolžan plačati ne glede na izid konkretnega izvršilnega postopka.
Če stranka v sporih majhne vrednosti ne plača predpisane takse za pritožbo niti po opominu in niso podani pogoji za oprostitev, se šteje, da je napoved pritožbe umaknila.
Tožena stranka nekaterim obračunom obresti sploh ni ugovarjala, iz njih pa izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, enemu od obračunov pa je ugovarjala le deloma, zato ni razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka na plačilo celotnega obračuna. Pritožbeno sodišče je zato v tem obsegu sodbo prve stopnje spremenilo in tožbenemu zahtevku ugodilo.
spor majhne vrednosti - postopek v sporih majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Pritožbene navedbe tožeče stranke o tem, kaj je razvidno iz zapisnikov sestankov izvajalcev, iz kakšnih razlogov tožena stranka je oz. ni prerekala računov ter kdaj jih je prerekala, v kakšni vlogi so na sestankih nastopale posamezne fizične osebe ter kdaj in zakaj je M. E. ustanovil svoje podjetje - tožečo stranko, pomenijo uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki ga v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
Bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339. čl. ZPP je podana v primeru, če je nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in zapisnikov ter med samimi temi listinami in zapisniki glede odločilnih dejstev in ne katerih koli dejstev.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
Ne v ZGD in tudi ne v družbeni pogodbi ni bilo pravne podlage za izdajo začasne odredbe s prepovedjo izvrševanja glasovalne pravice družbenika in prepovedjo izvrševanja funkcije direktorja.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21212
ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - ponarejeni čekovni blanketi
Ker sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ni presojalo okoliščine, da je obtoženec vnovčil kar 11 od 16 ukradenih čekov, izpolnjenih na najvišji možni znesek, ter se istočasno ni opredelilo do spremenjenega zagovora obtoženca, je dejansko stanje ugotovilo nepopolno, zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državnega tožilca ter sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.
Če dolžnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, mora izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom.
Če je nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika motornega vozila, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Odločilno je vprašanje vzročne zveze med zakrivljenim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.
Izpodbijani sklep je v korist dolžnici, saj s pritožbo ne more doseči večje pravne koristi kot tiste, ki jo doseže na podlagi sklepa o delni ustavitvi izvršbe.