kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSM30089
KZ člen 159, 159/2, 159/4, 159, 159/2, 159/4. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
neupravičena uporaba
Dejanje, ki je povzeto v izrek napadene sodbe vsebuje zadosten opis vseh zakonitih znakov kaznivega dejanja neupravičenega izkoriščanja avtorskega dela iz drugega odstavka 159. člena KZ. Le ob odsotnosti okoliščin, ki se nanašajo na katerega izmed znakov obravnavanega kaznivega dejanja, bi bilo moč govoriti o kršitvi kazenskega zakona, ki jo nakazuje pritožba.
ZDR člen 95, 95/2, 95, 95/2. ZTPDR člen 76, 76-3, 76, 76-3.
prenehanje delovnega razmerja - pripor
Delavcu ne preneha delovno razmerje z dnem, ko je bil zoper njega odrejen pripor, temveč šele z dnem, ko je pričel prestajati zaporno kazen, ki je daljša od šestih mesecev. Tudi če je kazensko sodišče v zaporno kazen vštelo čas, ki ga je delavec prebil v priporu, to ne vpliva na datum prenehanja delovnega razmerja. Za čas, ko je delavec v priporu, se mu izreče obvezen suspenz po 2. odstavku 95. člena ZDR.
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil, zato je dobavo blaga mogoče dokazovati tudi na drug način in ne samo z dobavnico.
Tožena stranka ni nikoli nedvoumno in brezpogojno izjavila, da blaga od tožeče stranke nikdar in na nobeni podlagi ni prejela, temveč je neprejetje vedno utemeljevala z različnimi pomanjkljivostmi tožnikovih listin. Tožeča stranka je posamezne nejasnosti v listinskih dokazih prepričljivo obrazložila in tudi utemeljila s posrednimi listinskimi dokazi.
ZPPSL člen 93, 93/2, 93/3, 168, 93, 93/2, 93/3, 168.
predujem za stroške postopka
Sodišče druge stopnje se v celoti pridržuje oceni predsednika stečajnega senata o višini, ki je potrebna zakritje stroškov do začetka stečajnega postopka, saj je v večini primerov v stečajnih postopkih treba ugotoviti, ali dejansko družba nima premoženja. Poleg tega se po 3. odst. 93. čl. ZPPSL, če se stečajni postopek začne, všteje predujem za kritje stroškov za njegov začetek, med stroške stečajnega postopka. Če bo po končanem stečajnem postopku kaj sredstev ostalo, bodo le ta pripadla Z.P. kot edinemu družbeniku stečajnega dolžnika (168. čl. ZPPSL).
Tudi če je tožeča stranka na glavni obravnavi lahko spremenila oz. "popravila" izjave svojega pooblaščenca v še pred tem narokom vloženem pripravljalnem spisu, in je vztrajala pri celotnem tožbenem zahtevku, ne pa pri s pripravljalnim spisom njenega pooblaščenca povečanem tožbenem zahtevku, bi prav zaradi nasprotujočih si izjav tožeče stranke in njenega pooblaščenca sodišče prve stopnje moralo narok za glavno obravnavo preložiti ter vročiti cit. pripravljalni spis in prepis zapisnika o tem naroku toženi stranki v odgovor oz. izjavo. Z opustitvijo vročitve toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Sodišče lahko zavrne uporabo posameznih določil iz splošnih pogojev, ki so nepravična ali pretirano stroga za eno od pogodbenih strank šele po celoviti obravnavi pogodbenega razmerja in potem, ko je pretehtalo pravice in obveznosti vsake od pogodbenih strank.
Tudi če je tožnik kot policist pri Republiški postaji prometne policije izvajal dela na območju celotne Slovenije, je bil na takšno delovno mesto razporejen z odločbo državnega organa, ki ima sedež v Ljubljani. Zato je v sporu zaradi napredovanja za reševanje zadeve krajevno pristojno delovno sodišče v Ljubljani in ne delovno sodišče v Celju, na območju katerega ima delavec stalno prebivališče.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ne zatrjuje, da upniku ne bi dolgoval izterjevanega zneska, niti ne ponuja kakšne druge razlage, zakaj njegovo knjigovodsko stanje ne kaže odprtih postavk. Ugovorne trditve so splošne in nekonkretizirane, saj dolžnik sploh izrecno ne oporeka obstoju, višini ali zapadlosti upnikove terjatve. S takšnimi pavšalnimi ugovori dolžnik tudi ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Zamudna sodba se lahko izpodbija le zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ne more pa se izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ni tudi dopustno navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov.
ZPP (1977) člen 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZDR člen 135, 135/5, 135, 135/5. ZDSS člen 23, 23.
prenehanje delovnega razmerja - nepodpis predloga pogodbe o zaposlitvi po 135. členu ZDR
Delodajalec je ravnal skladno s 5. odst. 135. člena ZDR in odločil, da delavcu preneha delovno razmerje, ker delavec - tožnik predložene pogodbe ni podpisal v roku 30 dni od dneva predložitve, ter tudi ni zahteval presoje zakonitosti predloga pogodbe.
Skrbnika neznanim dedičem mora postaviti sodišče v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZD. Specifičnost takega skrbništva pa je v tem, da ima tak skrbnik sam položaj pravdne stranke.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da je izterjevano terjatev upniku že poravnal, vendar pa sodišču v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ. V neizpodbijanem delu je sklep o izvršbi namreč postal pravnomočen, zato ga sodišče prve stopnje v tem delu ne bi smelo razveljaviti.
Pravdni stranki obrestne mere nista določili. Ker obrestna mera ni dogovorjena, zamudnih obresti za devizne terjatve pa ne ureja noben predpis, je treba pravno praznino zapolniti z analogijo. Najbližji predpis je novelirana določba 399. člena ZOR.