sposobnost biti stranka v postopku - sprememba firme - zapadlost terjatve
Ker gre le za preimenovanje pravne osebe, to pomeni, da je dolžnik - tožena stranka vseskozi isti subjekt, le njeno ime je sedaj drugačno, kot je bilo ob vložitvi predloga za izvršbo in ugovora proti sklepu o izvršbi.
Tožena stranka je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdila, da vtoževane terjatve še niso zapadle, ker da ni bil podpisan primopredajni zapisnik. Zakaj naj bi bil podpis primopredajnega zapisnika pravno odločilen za zapadlost sprva vtoževanih terjatev (po zmanjšanju zahtevka zaradi plačila glavnice so sporne le še zamudne obresti), pa tožena stranka ni navedla.
Dolžnik mora izpolniti obveznost v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko ga upnik opomni k izpolnitvi obveznosti.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - pristojnost sodišča
Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, je združevanje dopustno, ker je za vsak kumulirani zahtevek pristojno okrožno sodišče in je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka.
Glede na vse povedano pritožbeno sodišče meni, da ni šlo za napad s strani tožnika, temveč za obrambno reakcijo, saj se je napad s strani toženca že začel tedaj, ko je prišel v tožnikovo kopalnico, vpil nad tožnikom in ga porinil v vrata. Pri tem pa je potrebno upoštevati, kar je sicer prvostopno sodišče tudi storilo, da je bil napadalec dosti mlajši in močnejši od tožnika, ki je bil takrat star 65 let. Povsem logično je pritožbeno zatrjevanje, da je bilo v danih okoliščinah tožnika utemeljeno strah tako zase kot za vnukinjo. Glede na povedano se kot neprepričljiv izkaže očitek prvostopnega sodišča glede tožnikovega delnega sodelovanja v pretepu in glede njegove lahkomiselnosti, da si je toženca sploh upal udariti, poznavaje njegovo napadalnost. Ker torej tožnik za nastanek škode ni sokriv, zanjo 100% odgovarja toženec po 1. odstavku 154. člena ZOR.
Sredstva za preživljanje so v smislu 3. odst. 168. čl. ZPP občutno zmanjšana samo takrat, če ne zadoščajo za kritje nujno potrebnih stroškov za preživljanje stranke in njene družine.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so vse okoliščine, v katerih je obdolženec poskusil storiti kaznivo dejanje, takšne vrste in zanj tako razbremenjujoče, da obdolžencu utemeljeno ni preklicalo prejšnje pogojne obsodbe ter mu je tudi za poskus novo storjenega kaznivega dejanja utemeljeno izreklo pogojno obsodbo ter v njej po določilih o steku izreklo enotno zaporno kazen ter dolgo preizkusno dobo. Pritožbo državne tožilke je sodišče druge stopnje zato zavrnilo kot neutemeljeno.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodba, izdana v sporu majhne vrednosti, pa se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (primerjaj 1. odstavek 467.člena v zvezi s 488. členom ZPP). Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja zato ni dopusten.
Pritožbenih navedb, s katerimi pritožnik izpodbija v prvostopni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče zato ni smelo presojati.
Nezakonita uporaba stanovanja po 58. čl. SZ ne nastane z odklonitvijo sklenitve najemne pogodbe, če je imetnik stanovanjske pravice zahteval odkup stanovanja pod pogoji SZ. Nezakonito bi pričel uporabljati stanovanje šele, če bi bil zahtevek za sklenitev kupoprodajne pogodbe pravnomočno zavrnjen, toženec pa bi odklonil sklenitev najemne pogodbe, h kateri bi ga po pravnomočni zavrnitvi zahteve za sklenitev prodajne pogodbe pozval lastnik stanovanja.
Udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja (10. čl. ZOR). Svojo obveznost so dolžni izpolniti (17. člen ZOR) in odgovarjajo za njeno izpolnitev.
Dokler ni znan obseg funkcionalnega zemljišča, tudi ni mogoče oceniti deležev bivših zakoncev na parceli in na njej stoječi stanovanjski hiši. Treba je upoštevati vrednost funkcionalnega zemljišča k hiši, ki predstavlja toženčevo posebno premoženje in ki se prišteje k toženčevemu deležu na skupnem premoženju. Zato je treba v okviru pravde na ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju bivših zakoncev določiti obseg funkcionalnega zemljišča in ga odmeriti od preostalega zemljišča toženčeve parcele.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
nasprotje med razlogi in izrekom sodbe
Če izrek sodbe nasprotuje razlogom sodbe (v izreku se navaja nek znesek, v razlogih pa drug), sodbe sodišča prve stopnje ni mogoče preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77).
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da je izterjevano terjatev upniku že poravnal, vendar pa sodišču v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov.