Glede na vse povedano pritožbeno sodišče meni, da ni šlo za napad s strani tožnika, temveč za obrambno reakcijo, saj se je napad s strani toženca že začel tedaj, ko je prišel v tožnikovo kopalnico, vpil nad tožnikom in ga porinil v vrata. Pri tem pa je potrebno upoštevati, kar je sicer prvostopno sodišče tudi storilo, da je bil napadalec dosti mlajši in močnejši od tožnika, ki je bil takrat star 65 let. Povsem logično je pritožbeno zatrjevanje, da je bilo v danih okoliščinah tožnika utemeljeno strah tako zase kot za vnukinjo. Glede na povedano se kot neprepričljiv izkaže očitek prvostopnega sodišča glede tožnikovega delnega sodelovanja v pretepu in glede njegove lahkomiselnosti, da si je toženca sploh upal udariti, poznavaje njegovo napadalnost. Ker torej tožnik za nastanek škode ni sokriv, zanjo 100% odgovarja toženec po 1. odstavku 154. člena ZOR.
Vrednosti dela bodisi enega ali drugega zakonca tekom trajanja zakonske zveze in najetega kredita, bodisi po enem ali drugem, ki je bil vložen v nastanek novega skupnega premoženja, ni mogoče upoštevati kot vrednost, ki bi bila upoštevana v deležu posebnega premoženja zakonca.
Obveznost tožene stranke, da je pravočasno plačevala za dobavljeno energijo po računih, ki jih je izstavljala tožeča stranka, je bila njena pogodbena obveznost, pa čeprav je sama dolgovani znesek izterjala od etažnih lastnikov.
In če je tožena stranka zamudila s plačilom svoje obveznosti, lahko le njo bremeni plačilo obračunanih zamudnih obresti (277. čl. ZOR).
darilna pogodba - podlaga - ničnost pogodbe - namen
Pravna podlaga darilne pogodbe je v neodplačni naklonitvi neke premoženjske koristi v korist obdarjenca. Tožnica ni imela darilnega namena skleniti darilno pogodbo s tožencem, zato je pogodba že zaradi pomanjanja poslovnega namena nična.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Iz dolžnikovih ugovornih navedb smiselno izhaja, da je izterjevano terjatev upniku že poravnal, vendar pa sodišču v zvezi s tem ni predložil nobenih dokazov.
Umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka je brez pravnega učinka. Stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti, ker sam po sebi deluje konstitutivno na nadaljevanje postopka.
Če je s pogodbo dogovorjeno, da bo najprej izpolnila ena in nato druga stranka, pa postane izpolnitev druge stranke negotova in ima zato prva stranka ugovor ogroženosti, druga stranka odgovarja prvi za škodo zaradi kasnejše izpolnitve.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje
Pritožbena graja je usmerjena pretežno v izpodbijanje dokazne ocene sodišča prve stopnje o kvalificirani obliki posesti tožeče stranke, ki naj bi ne bila dobroverna in torej ne mogla imeti za posledico pridobitve lastninske pravice (28.čl. ZTLR).
Kršitev predkupne pravice v nobenem primeru ni razlog za uveljavljanje ničnosti, tako da celo predkupni upravičenec sam ne bi mogel zahtevati drugega kot le razveljavitev pogodbe in sklenitev pogodbe z njim.
Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v zakonu določeni pogoj.
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.
Skrbnika neznanim dedičem mora postaviti sodišče v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZD. Specifičnost takega skrbništva pa je v tem, da ima tak skrbnik sam položaj pravdne stranke.
Čeprav sodišče druge stopnje ne dvomi, da otrokova mati zanj porabi znesek, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, pa glede na možnosti obeh staršev, ni mogoče šteti, da je v celoti potreben za otrokovo preživljanje, kot so ga starši dolžni zagotoviti. Otrokov življenjski standard naj bo v skladu z možnostmi njegovih staršev, zato je sodišče druge stopnje temu primerno znižalo znesek preživnine.
Dolžnik mora izpolniti obveznost v roku, ki je določen za izpolnitev. Le če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko ga upnik opomni k izpolnitvi obveznosti.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, prvo sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, da je pogodba oderuška. Ni povedalo na podlagi katerih dejstev sklepa, da je tožeča stranka izkoristila stisko ali težko stanje toženca, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase izgovorila korist, ki ji v očitanem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala. Na take okoliščine se tudi toženca nista sklicevala.