postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, prvo sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, da je pogodba oderuška. Ni povedalo na podlagi katerih dejstev sklepa, da je tožeča stranka izkoristila stisko ali težko stanje toženca, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase izgovorila korist, ki ji v očitanem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala. Na take okoliščine se tudi toženca nista sklicevala.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6. SZ člen 117, 117.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - dejstva in dokazi - skupno premoženje zakoncev - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), saj ni pomembno, kdaj je bila pridobljena stanovanjska pravica na stanovanju, temveč kdo je bil imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Le ta je lahko po določilu 117. čl. SZ kot prejšnji imetnik odkupil stanovanje. Da je stanovanje bilo odkupljeno po prenehanju zakonske zveze pravdnih strank, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je v dokaz predložila sama tožnica. Če je tako, potem ne gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Glede na ni podan pogoj iz 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77. Čeprav sodišče prve stopnje ob izdaji sodbe zaradi izostanka ne izvaja in ocenjuje dokazov, pa mora vendarle preveriti, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77). Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta obe pravdni stranki vpisani kot solastnici do 1/2 na podlagi darilne pogodbe - to pa je v nasprotju s tožničino tožbeno trditvijo, da zemljišče ne sodi v skupno premoženje, ker ga je dobila v dar od svoje stare matere. Torej tudi za izdajo sodbe zaradi izostanka o tem tožbenem zahtevku niso bili izpolnjeni vsi pogoji.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je oškodovanec najprej vrgel petardo k nogam obdolženca, ga verbalno žalil ter nato še z roko zamahnil v smeri njegovega obraza ter ga je šele zatem obdolženec z udarcem s pestjo tako močno udaril v predel obraza, da je utrpel oškodovanec oteklino spodnje ustnice. Napačno pa je uporabilo kazenski zakon, ker je sledilo obtožnemu aktu tožilca, da je s takšnim opisanim ravnanjem obdolženec prekoračil silobran. S tem, da je obdolženec vrnil nekoliko močnejši udarec, kot ga je dobil, še ne pomeni, da je prekoračil meje silobrana, pač pa je po oceni sodišča druge stopnje še vedno podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi obdolženčeve zagovornice ter izpodbijano sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja v prekoračenem silobranu po členu 146/1 KZ v zvezi s členom 11/3 KZ, spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo iz razlogov po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s členom 11 KZ.
Zaklepanje vhodnih vrat v hišo ne pomeni le motenja soposesti skupnega vhoda ampak tudi motenje dotedanjega uživanja - uporabe lastnih prostorov v hiši.
Dejstvo, da je upravnik zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, ni ovira za vložitev tožbe zoper njih. Če je v pogodbi o upravljanju tako določeno, upravnik med etažne lastnike lahko tudi razdeljuje stroške in od njih izterja njihovo plačilo.
Vsak poseg v okviru izvršilnega postopka v zaklenjenem prostoru lahko opravi le uradna oseba (tretji odst. 44. čl. ZIP), kar velja tudi na splošno za izročitev oz. izpraznitev nepremičnine (220. čl. ZIP).
Zatrjevanje obdolženca - prodajalca kmetijskega zemljišča, kupcu, da bo zemljišče v kratkem spremenjeno v zazidljivo zemljišče, ni moč oceniti kot lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerega je oziroma bi bil kupec spravljen v zmoto glede vrste zemljišča.
Ker ne gre za oskrbne stroške pokojnice, kot jih napačno opredeljuje pritožba, ni podlage za izločitev dela zapustnikovega premoženja po 128. členu ZD oziroma za kakršnokoli omejitev v zvezi z izvršitvijo sklepa o dedovanju.
ugovor dolžnika - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež
Opravljenih izvršilnih dejanj - rubeža ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom. Če o času in kraju rubeža izvršitelj pravilno ne obvesti upnika, lahko stranka v postopku zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.
Tožbeni zahtevek, ki se glasi samo na razvezo oziroma razveljavitev kupoprodajne pogodbe, je oblikovalne narave. Tak oblikovalni zahtevek se praviloma ne more zavarovati z začasno odredbo. Ker se tožeča stranka ne sklicuje niti na kakšno svojo bodočo terjatev, je predlog za začasno odredbo neutemeljen.
Iz povratnice pri list.štev. 3 je razvidno, da je tožena stranka tožbo s pozivom na odgovor nanjo prejela 31.3.1998. Navedeno potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odstavek 230. člena ZPP), dovoljeno pa je izpodbijati v taki listini ugotovljena dejstva (3. odstavek 230. člena ZPP). Pritožnik razen s pavšalno trditvijo, da tožbe v odgovor ni prejel, z nobenimi dokazi ne izpodbija iz povratnice izhajajočega dejstva, da je tožbo s pozivom na odgovor prejel.
Izpodbijani sklep je v korist dolžnici, saj s pritožbo ne more doseči večje pravne koristi kot tiste, ki jo doseže na podlagi sklepa o delni ustavitvi izvršbe.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - pristojnost sodišča
Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, je združevanje dopustno, ker je za vsak kumulirani zahtevek pristojno okrožno sodišče in je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka.