ZPP (1977) člen 223, 223. ZOR člen 178, 178/4, 178, 178/4.
povzročitev škode - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - solidarna odgovornost
Zavarovanec tožene stranke menjave voznega pasu ni izvedla v skladu s cestno prometnimi predpisi, torej brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, s tem pa je kršil določilo 38. člena ZTVCP. Odgovornost zavarovanca tožene stranke je 50 %.
najemna pogodba - poslovni prostor - najemnina - pobot
Če je bila sklenjena pogodba o prevzemu dolga, upnik po sklenitvi pogodbe ne more več pobotati svoje terjatve z drugo terjatvijo, ki jo ima do upnika odstopnik terjatve (prejšnji dolžnik). S prevzemom dolga namreč stopi prevzemnik (novi dolžnik) na mesto prejšnjega dolžnika, prejšnji dolžnik pa je s tem prost obveznosti.
V konkretni zadevi (še) ni dolžnikovega ugovora, zato lahko izvršilni postopek poteka le pri krajevno pristojnem sodišču po pravilih izvršilnega postopka.
Direktne imisije so tiste, ki so na sosednje nepremičnine usmerjene z umetnimi napravami. Taka naprava je tudi drenažna cev, ki zbira vodo in jo koncentrirano odvaja v določeno smer. Taka imisija je prepovedana brez pravnega naslova, to je priposestvovanja (54. čl. ZTLR) ali pogodbeno pridobljene (52. čl. ZTLR) stvarne služnosti. Lastniku gre varstvo po 42. čl. ZTLR.
Ni podana bistvena kršitev sestave sodbe, če sodišče svojo odločitev opre na temelj objektivne odškodninske odgovornosti, čeprav se razlogi deloma nanašajo na elemente krivdne odgovornosti, v kolikor ti ne izključujejo dejanske podlage za obstoj objektivne odgovornosti.
Tožena stranka ni upravičena zahtevati, da tožnika, ki sta državljana BiH s prebivališčem v B.L., plačata varščino za pravdne stroške, ker tudi državljani RS v BiH niso dolžni dajati varščine.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - obstoj pravde
Tisti, ki je pridobil (s cesijo) pravico, o kateri teče pravda, more, ni pa dolžan, vstopiti v pravdo. Če ne vstopi, se pravda nadaljuje s pravdno (tožečo) stranko v skladu s 195. čl. ZPP/77. Če tožnik udira svojo terjatev po nastopu litispendence, ostane še naprej stranka v pravdi. Odslej se toži ne za svojo, ampak za odstopljeno materialno pravico. Z odtujitvijo je torej nastala sprememba v materialnem, ne pa tudi v procesnopravnem razmerju.
Z izročilno pogodbo se je mogoče dogovoriti, da se izročnina poravna v denarju in ne v dnevni oskrbi. Zato ni mogoče pogodbe razvezati, če prevzemnika take oskrbe ne nudita.
Dokler ni znan obseg funkcionalnega zemljišča, tudi ni mogoče oceniti deležev bivših zakoncev na parceli in na njej stoječi stanovanjski hiši. Treba je upoštevati vrednost funkcionalnega zemljišča k hiši, ki predstavlja toženčevo posebno premoženje in ki se prišteje k toženčevemu deležu na skupnem premoženju. Zato je treba v okviru pravde na ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju bivših zakoncev določiti obseg funkcionalnega zemljišča in ga odmeriti od preostalega zemljišča toženčeve parcele.
ZZZDR člen 51, 51. ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6, 332, 332/1-4, 332/1-5, 354, 354/2-6. SZ člen 117, 117.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe - dejstva in dokazi - skupno premoženje zakoncev - pridobitev stanovanjske pravice - odkup stanovanja
Iz navedenih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka (4. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP), saj ni pomembno, kdaj je bila pridobljena stanovanjska pravica na stanovanju, temveč kdo je bil imetnik stanovanjske pravice ob uveljavitvi SZ. Le ta je lahko po določilu 117. čl. SZ kot prejšnji imetnik odkupil stanovanje. Da je stanovanje bilo odkupljeno po prenehanju zakonske zveze pravdnih strank, je razvidno iz obrazložitve sklepa, ki ga je v dokaz predložila sama tožnica. Če je tako, potem ne gre za premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze (2. odst. 51. čl. ZZZDR). Glede na ni podan pogoj iz 5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77. Čeprav sodišče prve stopnje ob izdaji sodbe zaradi izostanka ne izvaja in ocenjuje dokazov, pa mora vendarle preveriti, da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana (5. tč. 1. odst. 332. čl. ZPP/77). Iz predloženega zemljiškoknjižnega izpiska je razvidno, da sta obe pravdni stranki vpisani kot solastnici do 1/2 na podlagi darilne pogodbe - to pa je v nasprotju s tožničino tožbeno trditvijo, da zemljišče ne sodi v skupno premoženje, ker ga je dobila v dar od svoje stare matere. Torej tudi za izdajo sodbe zaradi izostanka o tem tožbenem zahtevku niso bili izpolnjeni vsi pogoji.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, ko je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da je oškodovanec najprej vrgel petardo k nogam obdolženca, ga verbalno žalil ter nato še z roko zamahnil v smeri njegovega obraza ter ga je šele zatem obdolženec z udarcem s pestjo tako močno udaril v predel obraza, da je utrpel oškodovanec oteklino spodnje ustnice. Napačno pa je uporabilo kazenski zakon, ker je sledilo obtožnemu aktu tožilca, da je s takšnim opisanim ravnanjem obdolženec prekoračil silobran. S tem, da je obdolženec vrnil nekoliko močnejši udarec, kot ga je dobil, še ne pomeni, da je prekoračil meje silobrana, pač pa je po oceni sodišča druge stopnje še vedno podana sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi obdolženčeve zagovornice ter izpodbijano sodbo, s katero je bil obdolženec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja grdega ravnanja v prekoračenem silobranu po členu 146/1 KZ v zvezi s členom 11/3 KZ, spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo iz razlogov po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s členom 11 KZ.
stečajni postopek - premoženje stečajnega dolžnika - vrnitev premoženja v stečajno maso
ZPPSL v 100. členu sicer dopušča izvedbo stečajnega postopka tudi v situaciji, če dolžnikovo premoženje ne zadošča niti za stroške postopka ob predpostavki, da upnik verjetno izkaže, da bo na podlagi izpodbijanja pravnih dejanj v stečaju vrnjeno premoženje v stečajno maso. Breme dokazovanja verjetnosti izgledov, da bo premoženje dolžnika vrnjeno v stečajno maso, je ZPPSL prevalil na upnike, še v fazi pred začetkom stečajnega postopka, nikakor pa ugotavljanje te verjetnosti ob ugotovljenem dejstvu, da premoženje dolžnika ne zadošča niti za stroške stečajnega postopka, ni stvar izvedbe stečajnega postopka.
Sodišče ustavi izvršbo na dolžnikova sredstva pri Agenciji RS za plačilni promet na podlagi zakona in sicer takoj, ko so izpolnjeni v zakonu določeni pogoj.
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.