Pravica oškodovanca do nadomestila za telesno okvaro se upošteva tudi takrat, ko oškodovanec noče sprožiti postopka pri ustreznem organu zaradi uveljavitve nadomestila na tej podlagi.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka
Sodišče v teku prekinitve stečajnega postopka ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, dokler prekinitev postopka traja (2. odst.
214. čl. ZPP). To pomeni, da so pravdna dejanja sodišča, opravljena v času, ko je pravdni postopek po zakonu prekinjen, brez pravne veljave. Ker je sodišče prve stopnje v tem času v nasprotju z navedenimi določili ZPP opravilo glavno obravnavo in izdalo izpodbijano sodbo, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, je zagrešilo bistveno postopkovno kršitev iz 1. odst. 354. čl. ZPP.
Ker tožeča stranka ni dokazala preklica naročila tožene stranke v nasprotju s poštenjem, ji ne pripada plačilo polne provizije, ki je z tak primer določeno v pogodbi o posredovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Dejstvo, da je upravnik zakoniti zastopnik etažnih lastnikov, ni ovira za vložitev tožbe zoper njih. Če je v pogodbi o upravljanju tako določeno, upravnik med etažne lastnike lahko tudi razdeljuje stroške in od njih izterja njihovo plačilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Sodišče prve stopnje, ki je 2. točko izreka izpodbijanega sklepa o izvršbi razveljavilo v celoti, za svojo odločitev ni imelo podlage v 2. odst. 62. člena ZIZ. V neizpodbijanem delu je sklep o izvršbi namreč postal pravnomočen, zato ga sodišče prve stopnje v tem delu ne bi smelo razveljaviti.
18. čl. Stanovanjskega zakona solastniku predkupne pravice na stanovanju ne podeljuje. Člen 18 SZ, ki določa, da ima najemnik predkupno pravico na stanovanju, ki mu je bilo dano v najem za nedoločen čas, če predkupne pravice ne uveljavlja solastnik oziroma občina v primerih, ki jih določba zakon, torej ob pravilnem razumevanju njegovega besedila ne obravnava predkupne pravice solastnika, temveč najemnika stanovanja, ki je v solasti, zaradi njegove stanovanjske zaščite. Solastnik pa ima lahko le s pogodbo podeljeno predkupno pravico.
Pravdni stranki obrestne mere nista določili. Ker obrestna mera ni dogovorjena, zamudnih obresti za devizne terjatve pa ne ureja noben predpis, je treba pravno praznino zapolniti z analogijo. Najbližji predpis je novelirana določba 399. člena ZOR.
ZPP (1977) člen 352, 352/1, 352, 352/1. ZPP člen 498, 498.
prehodne določbe
Če je bila na prvi stopnji izdana sodba pred uveljavitvijo novega ZPP, pritožbeno sodišče uporablja pri odločanju o pritožbi ZPP/77. Zato upošteva tudi v pritožbi uveljavljane novote.
Podana je bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni navedlo razlogov za odločitev, da je pogodba oderuška. Ni povedalo na podlagi katerih dejstev sklepa, da je tožeča stranka izkoristila stisko ali težko stanje toženca, njeno nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si zase izgovorila korist, ki ji v očitanem nesorazmerju s tistim, kar je sama dala. Na take okoliščine se tudi toženca nista sklicevala.
Tožeča stranka s tem, ko je prvotno s tožbo uveljavljani zahtevek na ugotovitev nepogojne terjatve, uskladila z napotitvenim sklepom stečajnega senata in namesto nepogojne terjatve uveljavljala terjatev kot pogojno, ni spremenila tožbenega zahtevka v smislu 1. odstavka 191. člena ZPP. Če namreč prvotno uveljavljano terjatev v znesku 45.276.912,90 SIT, temelječo na poroštveni pogodbi, tožnik omeji s pogojem, gre za skrčitev zahtevka v smislu 3. odstavka 191. člena ZPP. Tako, kot je bila tožeča stranka z uveljavljanjem tožbenega zahtevka vezana na napotitveni sklep stečajnega senata, tako tudi sodišče odloča skladno z 2. členom ZPP le v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Če je z njim tožeča stranka uveljavljala manj, kot bi ji sicer glede na ugotovljeno dejansko stanje (nastop odložnega predloga zaradi poplačila toženkinega upnika v teku stečajnega postopka) šlo, sodišče z ugotovitvijo v razlogih sodbe, da je sicer tudi odložni pogoj že izpolnjen, ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane bistvene postopkovne kršitve, ko je odločilo, da obstoji le pogojna terjatev tožeče stranke do tožene, kot stečajnega dolžnika.
Zatrjevanje obdolženca - prodajalca kmetijskega zemljišča, kupcu, da bo zemljišče v kratkem spremenjeno v zazidljivo zemljišče, ni moč oceniti kot lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, na podlagi katerega je oziroma bi bil kupec spravljen v zmoto glede vrste zemljišča.
Posojilna pogodba s katero se ugotavlja, da je posojilodajalec toženec posodil posojilojemalcu tožniku 100.000 DEM, čeprav je bila overjena, ugotovljeno pa je, da posojilojemalec posojilodajalca sploh ni poznal in mu ta tudi nikoli ni izročil nobenega denarja, je navidezna pogodba, ki nima pravnega učinka in je nična.
odprava napak - soglasje za sklenitev pogodbe - zapisnik - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vsebina listine - zmotna uporaba materialnega prava
Vsebina zapisov ne daje podlage za sklep, da bi bila med pravdnima strankama sklenjena pogodba, s katero naj bi se tožena stranka zavezala sama odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti.
uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - pristojnost sodišča
Četudi bi izvirala zahtevek na plačilo kupnine in naknadno postavljeni zahtevek na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe iz različne dejanske in pravne podlage, je združevanje dopustno, ker je za vsak kumulirani zahtevek pristojno okrožno sodišče in je za oba zahtevka predpisana ista vrsta postopka.