Ker tožeča stranka ni dokazala preklica naročila tožene stranke v nasprotju s poštenjem, ji ne pripada plačilo polne provizije, ki je z tak primer določeno v pogodbi o posredovanju, ki sta jo sklenili pravdni stranki.
Vrednosti dela bodisi enega ali drugega zakonca tekom trajanja zakonske zveze in najetega kredita, bodisi po enem ali drugem, ki je bil vložen v nastanek novega skupnega premoženja, ni mogoče upoštevati kot vrednost, ki bi bila upoštevana v deležu posebnega premoženja zakonca.
ZIZ člen 23, 23/1, 40, 41, 41/1, 41/2. Slovenski računovodski standardi (SRS) standard številka 21.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - faktura
ZIZ ne določa vsebine in oblike fakture, ker je to ekonomski in ne pravni pojem. Gre za pravni standard, ki ga je treba zapolniti. Tako je faktura račun, ki ga fizična ali pravna oseba izda v okviru opravljanja svoje dejavnosti na posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev, njegovo (formalno) vsebino, pa določajo knjigovodski predpisi.
povrnitev gmotne škode - denarna odškodnina - višina škode - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je tožena stranka ves časa pravdne ugovarjala, da davek na delo ni škoda, tožnik pa je škodo na hiši odpravil sam, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Ker dolžnik ugovarja v ugovor zoper sklep o izvršbi, da terjatev dolžnikovega dolžnika še ni zapadla, je to preuranjeno in ne more predstavljati razloga iz 55. člena ZIZ. V nadaljevanju izvršbe, ko bo šlo za prenos v izterjavo, bo lahko dolžnik ta ugovor ponovil.
Pravica oškodovanca do nadomestila za telesno okvaro se upošteva tudi takrat, ko oškodovanec noče sprožiti postopka pri ustreznem organu zaradi uveljavitve nadomestila na tej podlagi.
Ni podana bistvena kršitev sestave sodbe, če sodišče svojo odločitev opre na temelj objektivne odškodninske odgovornosti, čeprav se razlogi deloma nanašajo na elemente krivdne odgovornosti, v kolikor ti ne izključujejo dejanske podlage za obstoj objektivne odgovornosti.
Skrbnika neznanim dedičem mora postaviti sodišče v skladu z določbo 1. odst. 192. člena ZD. Specifičnost takega skrbništva pa je v tem, da ima tak skrbnik sam položaj pravdne stranke.
delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - napotitev na pravdo
Ker pa iz pritožbenih navedb nedvoumno izhaja, da je obstoj skupnega premoženja sporen, pri čemer po drugem odstavku 118. člena ZNP lahko sodišče odloči o delitvi le, če med udeleženci ni spora o predmetu delitve (in o velikosti njihovih deležev), bo moralo prvostopno sodišče v nadaljevanju postopati po tretjem odstavku 118. člena ZNP in enega od udeležencev napotiti na pravdo po določbah 9. in 10. člena istega zakona.
Če dolžnik predlaga, da sodišče dovoli izvršbo na druga sredstva ali na drugo nepremičnino, mora izkazati, da bo terjatev poplačana z drugim izvršilnim sredstvom.
Če je nesreča povzročena po izključni krivdi enega imetnika motornega vozila, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti. Odločilno je vprašanje vzročne zveze med zakrivljenim protipravnim ravnanjem in nastalo škodo.
Umik predloga za nadaljevanje mirujočega pravdnega postopka je brez pravnega učinka. Stranka, ki je predlagala nadaljevanje, predloga ne more umakniti, ker sam po sebi deluje konstitutivno na nadaljevanje postopka.
ugovor dolžnika - nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - rubež
Opravljenih izvršilnih dejanj - rubeža ni dovoljeno izpodbijati z ugovorom. Če o času in kraju rubeža izvršitelj pravilno ne obvesti upnika, lahko stranka v postopku zahteva od sodišča naj odpravi nepravilnosti, ki jih je izvršitelj storil pri opravljanju izvršbe.
Obtoženka se je oškodovancem lažno predstavljala kot uspešna poslovna ženska, ki trguje z delnicami, vlaga denar v podjetniške posle, veliko služi s prodajo farmacevtskih izdelkov in sanitetnega materiala in jih na ta način ter tudi z obljubami o visokih obrestih, spravila v zmoto in jih zapeljala, da so ji izročili različne zneske denarja, pri tem pa je oškodovance puščala v zmoti tudi tako, da je nekaterim izplačala dogovorjene visoke obresti in obenem oškodovancem zamolčala, koliko denarja si je že izposodila (oziroma zamolčala svojo prezadolženost v letu 1994). Ob oceni zagovora obtoženke in izpovedbah zaslišanih oškodovancev, kot to izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, tudi po oceni sodišča druge stopnje ni dvoma o goljufivem namenu obtoženke v času storitve posameznih dejanj in so prepričljivi tudi razlogi izpodbijane sodbe, iz katerih sodišče ni sledilo zagovoru obtoženke, da je bila vselej prepričana, da bo dolg poravnala in zato pritožba, zgolj s ponavljanjem zagovora obtoženke (da gre le za civilno pravno razmerje med obtoženko in oškodovanci oziroma za neizpolnitev obveznosti) dokazne ocene in zaključka sodišča prve stopnje o kazenski odgovornosti obtoženke, kar vse je v izpodbijani sodbi dovolj jasno in razumljivo obrazloženo, ne more omajati.