izvršilni postopek - rubež - navzočnost upnika - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi navedena dejstva in predloženi dokazi kažejo, da je dejansko stanje glede odločilnega dejstva (ali se je upnik udeležil rubeža) nepopolno ugotovljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor
Zoper novo izvršilno sredstvo ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega izvršilnega sredstva ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno pravno sredstvo ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
izključitev družbenika iz družbe - prenos poslovnega kapitala
V tem postopku so se sicer prepletale določbe o izstopu in izključitvi družbenika iz družbe s prenosom poslovnega deleža po 416. členu ZGD. Kot izhaja iz predloženih listin udeležencev, ker s pogodbo o ustanovitvi ni bilo določeno drugače, bi bilo potrebno pri prenosu poslovnega deleža uporabiti določbo 4. odstvka 416. člena ZGD.
Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 2. odstavku 23. člena taksativno našteva listine, ki jih je mogoče šteti kot verodostojne listine po ZIZ, zato le na podlagi teh upnik lahko predlaga izvršbo. Zapisnik oziroma pripoznava z dne 18.11.1997 ne predstavlja nobene izmed verodostojnih listin iz citiranega zakonskega določila.
Če je predlogu za izvršbo priložena listina, ki nima pravne narave verodostojne listine, sodišče zavrne predlog za izvršbo ter se predlog ne šteje za tožbo, kajti nadaljevanje s pravdnim postopkom je pogojeno z vložitvijo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
ZISDU člen 134, 134/3, 139, 139/3, 134, 134/3, 139, 139/3.
pooblaščenec
Odobreni kapital pooblaščene investicijske družbe lahko znaša samo 5% od osnovnega kapitala ob njeni ustanovitvi in se porabi z izdajo novih delnic pooblaščeni družbi za upravljanje za izplačilo dela provizije (namesto v denarju) samo v prvih petih letih po ustanovitvi pooblaščene investicijske družbe, v višini 1% povprečne letne čiste vrednosti njenih sredstev, kar je ene petine novih delnic, izdanih na podlagi odobrenega kapitala. Če se po ustanovitvi osnovni kapital pooblaščene investicijske družbe poveča z novimi vložki, odobreni kapital, če je sploh dovoljen, ne sme biti odobren za daljše obdobje od 5 let od ustanovitve pooblaščene investicijske družbe in mora biti torej ustrezno nižji od 5% novega osnovnega kapitala.
ZIP člen 143, 143/4, 143, 143/4. ZIZ člen 34, 34/4, 64, 169, 169/3, 169/4, 211, 211/1, 211/2, 211/3, 34, 34/4, 64, 169, 169/3, 169/4, 211, 211/1, 211/2, 211/3.
izvršba na nepremičnine - rubež - zapisnik o rubežu nepremičnine - sprememba sredstva izvršbe
Upnik je v dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno in določljivo označil nepremičnino, saj je navedel njeno ime, lego, parcelne številke zemljišča, skupno površino in površino posameznih prostorov, čemur dolžnik tudi na popisnem naroku dne 19.4.1999 ni oporekal.
Namen 2. odst. 211. čl. ZIZ je varovanje interesov mejašev kot tretjih oseb in ne dolžnika. V kolikor bi bila zaradi opustitve vabljenja prizadeta kakšna pravica tretjih oseb - mejašev, bodo lahko oni sami uveljavljali ustrezna pravna sredstva (prim. 64. čl. ZIZ), medtem ko dolžnik za kaj takega nima pravnega interesa, saj njegove pravice niso prizadete.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 368, 354, 354/2, 365, 368. ZDR člen 36f, 36f.
trajni presežek - ugotavljanje presežkov na nivoju celega podjetja - ugotavljanje presežkov na nivoju oddelka - splošni akt delodajalca
1. Ni potrebno ugotavljati presežkov na nivoju podjetja, ampak le na nivoju oddelka oz. delovne enote, če je za to podlaga v splošnem aktu delodajalca. 2. Povzročanje prometnih nezgod po krivdi delavca - voznika, je najbolj objektivni pokazatelj kvalitete oz. delovne uspešnosti voznika.
dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbena trditev, da določene dobavnice nimajo niti podpisa niti štempiljke tožene stranke, ni pravilna, saj iz navedenih listin izhaja ravno nasprotno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako lahko pravilno in popolno ugotovilo na podlagi listin, zato zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno in je tak dokazni predlog prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Navedbe v zvezi z upnikovo nekorektnostjo v poslovanju z dolžnikom niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj dolžnik sploh ne trdi, da bi imel iz tega naslova kake terjatve do upnika, enako velja za zelo nedoločne navedbe o "protiobračunih obresti". Zatrjevane dolžnikove likvidnostne težave in neprodane zaloge prav tako niso ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani.
Stranka lahko izpodbija pogodbo zaradi napak volje le s posebno tožbo, ne pa tudi z ugovorom v pravdi po tožbi nasprotne stranke na izpolnitev pogodbe.
ZPP (1977) člen 373, 373-4, 373, 373-4. ZDR člen 125, 125. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 121, 122, 121, 122.
samostojni podjetnik - odpoved delovnega razmerja - odjava dejavnosti - ponovno nadaljevanje dejavnosti
Tudi v spornem obdobju, ko je za delodajalca veljala Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. RS, št. 18/89), je moral delodajalec-obrtnik v disciplinski odpovedi delovnega razmerja določno opredeliti relevantne disciplinske kršitve, čeprav ga kolektivna pogodba ni zavezovala k izpeljavi formalnega disciplinskega postopka. Odjava oz. prenehanje dejavnosti ali prenehanje obratovalnice v smislu določb 125. čl. ZDR predstavlja razlog za odpoved delovnega razmerja delavca, zato bi delavcu prenehalo delovno razmerje najkasneje zaradi odjave obrti, če mu ne bi delodajalec že prej nezakonito (disciplinsko) odpovedal delovnega razmerja. Čeprav je delodajalec po začasni odpovedi dejavnosti ponovno nadaljeval svojo dejavnost, delavec ne more več zahtevati svojih pravic iz delovnega razmerja (reintegracija in plačilo nad. plače) od prve odjave toženčeve dejavnosti, niti uveljavljati morebitne prednostne pravice ponovne zaposlitve, ob nadaljevanju dejavnosti toženca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Zamudne obresti in stroški postopka so v razmerju do glavnice stranska terjatev, zato ugovor glede glavnice vsebuje tudi ugovor glede pripadajočih zamudnih obresti in stroškov. Ker je dolžnik obrazloženo ugovarjal zoper glavnico upnikove terjatve, je s tem njegov ugovor treba šteti kot obrazložen tudi glede pripadajočih obresti in stroškov.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
Ker je tožena stranka priložila dokaz, da je v spornem času plačala nekaj stroškov upravljanja hiše, sodišče prve stopnje pa tega ni upoštevalo, je bilo treba sodbo razveljaviti. Toženec pa nima prav, ko trdi, da ker se ni strinjal z upravnikom, ki ga je izbrala večina stanovalcev, bo stroške upravnika plačal sam.
Ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po pravnomočni sodbi, nato pa je vložila revizjo s katero je bila uspešna in je bila pravnomočna sodba razveljavljena, je tožeča stranka, ki je nato tožbo umaknila, dolžna plačati le tiste stroške, ki so nastali z glavno obravnavo, ki je bila opravljena ker tožeča stranka ni takoj umaknila tožbe, ni ji pa dolžna plačati stroškov na prvi stopnji in revizijskih stroškov glede na določbo 1. odst. 158. čl. ZPP.