dejansko stanje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbena trditev, da določene dobavnice nimajo niti podpisa niti štempiljke tožene stranke, ni pravilna, saj iz navedenih listin izhaja ravno nasprotno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako lahko pravilno in popolno ugotovilo na podlagi listin, zato zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno in je tak dokazni predlog prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo.
Stranka lahko izpodbija pogodbo zaradi napak volje le s posebno tožbo, ne pa tudi z ugovorom v pravdi po tožbi nasprotne stranke na izpolnitev pogodbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 365, 368, 354, 354/2, 365, 368. ZDR člen 36f, 36f.
trajni presežek - ugotavljanje presežkov na nivoju celega podjetja - ugotavljanje presežkov na nivoju oddelka - splošni akt delodajalca
1. Ni potrebno ugotavljati presežkov na nivoju podjetja, ampak le na nivoju oddelka oz. delovne enote, če je za to podlaga v splošnem aktu delodajalca. 2. Povzročanje prometnih nezgod po krivdi delavca - voznika, je najbolj objektivni pokazatelj kvalitete oz. delovne uspešnosti voznika.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - terjatev iz naslova stroškov stečajnega postopka
Zoper stečajnega dolžnika ni mogoče dovoliti izvršbe na podlagi verodostojne listine, čeprav ima po upnikovih trditvah terjatev značaj stroškov stečajnega postopka.
ZIP člen 143, 143/4, 143, 143/4. ZIZ člen 34, 34/4, 64, 169, 169/3, 169/4, 211, 211/1, 211/2, 211/3, 34, 34/4, 64, 169, 169/3, 169/4, 211, 211/1, 211/2, 211/3.
izvršba na nepremičnine - rubež - zapisnik o rubežu nepremičnine - sprememba sredstva izvršbe
Upnik je v dopolnitvi predloga za izvršbo pravilno in določljivo označil nepremičnino, saj je navedel njeno ime, lego, parcelne številke zemljišča, skupno površino in površino posameznih prostorov, čemur dolžnik tudi na popisnem naroku dne 19.4.1999 ni oporekal.
Namen 2. odst. 211. čl. ZIZ je varovanje interesov mejašev kot tretjih oseb in ne dolžnika. V kolikor bi bila zaradi opustitve vabljenja prizadeta kakšna pravica tretjih oseb - mejašev, bodo lahko oni sami uveljavljali ustrezna pravna sredstva (prim. 64. čl. ZIZ), medtem ko dolžnik za kaj takega nima pravnega interesa, saj njegove pravice niso prizadete.
postopek v gospodarskih sporih - izdaja sodbe brez glavne obravnave
Ker tožena stranka ni v ničemer oporekala dejstvom zatrjevanim v pripravljalni vlogi tožeče stranke, je sodišče utemeljeno izdalo sodbo brez opravljene glavne obravnave.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
V primeru da prvostopna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih je podana takšna pomanjkljivost, da je ni mogoče preizkusiti. Zato jo je potrebno že iz tega razloga razveljaviti.
sprememba sredstva izvršbe - novo izvršilno sredstvo - neutemeljen ugovor
Zoper novo izvršilno sredstvo ima dolžnik pravico ugovora, vendar lahko izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega izvršilnega sredstva ali pa postopek dovolitve novega izvršilnega sredstva, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predvideno pravno sredstvo ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica sicer zatrjuje dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do (vsaj delne) zavrnitve zahtevka v pravdi, to je, da je glavnico že plačala, vendar pa za te svoje trditve ne prilaga nobenih dokazil (pobotnic, potrdil o plačilu itd.), zato je njen ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
obrazložitev sodbe
Razlogi sodbe, v katerih so le citirane listine, iz kateri bi naj izhajalo določeno dejstvo, niso pa te listine ocenjene, so nejasni in jih ni mogoče preizkusiti.
izvršilni postopek - rubež - navzočnost upnika - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V pritožbi navedena dejstva in predloženi dokazi kažejo, da je dejansko stanje glede odločilnega dejstva (ali se je upnik udeležil rubeža) nepopolno ugotovljeno.
Tožena stranka ni podala dovolj konkretnih trditev, v katerem času tožeča stranka zanjo ni izvajala s pogodbo prevzetih del s področja varstva pri delu, zato z ugovorom ni bila uspešna.
ZISDU člen 134, 134/3, 139, 139/3, 134, 134/3, 139, 139/3.
pooblaščenec
Odobreni kapital pooblaščene investicijske družbe lahko znaša samo 5% od osnovnega kapitala ob njeni ustanovitvi in se porabi z izdajo novih delnic pooblaščeni družbi za upravljanje za izplačilo dela provizije (namesto v denarju) samo v prvih petih letih po ustanovitvi pooblaščene investicijske družbe, v višini 1% povprečne letne čiste vrednosti njenih sredstev, kar je ene petine novih delnic, izdanih na podlagi odobrenega kapitala. Če se po ustanovitvi osnovni kapital pooblaščene investicijske družbe poveča z novimi vložki, odobreni kapital, če je sploh dovoljen, ne sme biti odobren za daljše obdobje od 5 let od ustanovitve pooblaščene investicijske družbe in mora biti torej ustrezno nižji od 5% novega osnovnega kapitala.
Potencialna škoda, ki presega petkratnik povprečne čiste plače v gospodarstvu, ustreza pravnemu standardu grozeče večje škode iz 89. čl. ZDR in je s tem izpolnjena kvalifikatorna okoliščina za disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja za hujšo kršitev delovne obveznosti, ker je delavec prodajal blago po nižji ceni mimo pogojev promocijske prodaje in brez zavarovanja plačila.
Ne glede na to, da je sodišče po prvem neuspešnem rubežu premičnin po predlogu upnika dolžniku odredilo predložitev seznama premoženja, ustavi postopek izvršbe, če tudi drugi rubež premičnin ni bil uspešen.
sodna taksa - izvršilni postopek - izterjava sodne takse
Sodišče s sklepom ugotovi koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa tudi v primeru, da taksni zavezanec sodišču ne predloži potrdila o plačilu takse.
Sodišče prve stopnje je taksnemu zavezancu obračunalo tudi takso za sklep, s katerim je predlog za izvršbo štelo za umaknjen. Taksa za tak sklep v določbah ZST ni predvidena.
Toženec mora tožnici povrniti vse pravdne stroške, ker je tožnica uspela z zahtevkom na prepoved bodočih posegov, tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja pa je bil zavrnjen zato, ker se je tožnica poslužila dovoljene samopomoči in ker je toženec neposredno pred zadnjo glavno obravnavo vzpostavil prejšnje posestno stanje.
Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Iz obrazložitve sodbe prve stopnje ne izhaja, ali so bila upoštevana delna plačila toženke za opravljene storitve, pa tudi iz navedb tožeče stranke ne, ali je ta plačila upoštevala že pri oblikovanju tožbenega zahtevka. Glede na številne in hude žalitve v pritožbi je pritožbeno sodišče toženko kaznovalo z denarno kaznijo.