ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Stališče prvostopnega sodišča, po katerem tožena stranka ni upravičena niti do povrnitve sredstev na temelju neupravičene obogatitve, češ da je ta njena pravica s pogodbo izrecno izključena, ni pravilno. Bistvo neupravičene obogatitve je prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo brez pravnega temelja. Zato z nobeno pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene pridobitve.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica - je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato zgolj dolžnikova trditev, da sklepa o izvršbi dne 26.11.1999 ni prejel, ne da bi za to svojo trditev dolžnik predložil oziroma predlagal dokaze, ne zadošča za ugotovitev nasprotnega kot izhaja iz povratnice.
Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sicer navaja dejstvo, ki bi utegnilo biti upošteven ugovorni razlog po 53. čl. ZIZ, to je, da je bil telefon ukraden in da je o tem obvestil upnika, zaradi česar njegova obveznost naj ne bi nastala. Vendar dolžnik ugovoru ne prilaga nobenih dokazil, da je bil telefon res ukraden oz. da je o tem obvestil upnika, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku k sklepu o izvršbi izrecno opozorjen.
Po določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
zavarovalna pogodba - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev
Zavarovalna pogodba je po večinskem mnenju teorije tvegana (aleatorna) pogodba. Zanjo je bistveno, da je negotova uresničitev zavarovalnega primera. Če ni negotovosti ob sklepanju zavarovalne pogodbe, je ta celo nična (2. in 3. odstavek 898. člena ZOR). Zato je pri konkretnih zavarovalnih pogodbah sklicevanje na načelo pravičnosti neutemeljeno.
stečajni postopek - asignacija - dvostranska pogodba - izpolnitev obveznosti
Pri sočasnih izpolnitvah dvostranskih (vzajemnih) pogodb, vsaj tedaj če sta obveznosti ekvivalentni, ne pride do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika. Kolikor stečajni dolžnik da, toliko (istočasno) prejme. Enako velja v primeru, če sam izpolni vnaprej.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazno breme
Toženec skuša s pritožbenimi navedbami dokazovati in dokazati, da njegova ugotovljena nedovoljena alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s prometno nezgodo. Dokazno breme je na njegovi strani, zato je treba v dopolnjenem dokaznem postopku dopustiti dokaz z novim izvedencem, ker ima pritožbeno sodišče zaenkrat še pomisleke v ugotovljeno izključno krivdo toženca za prometno nezgodo zaradi njegove alkoholiziranosti.
Neutemeljeno tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da v tej pravdni zadevi ni stvarno pravno legitimirana.V pravno razmerje s tožečo stranko je namreč poleg toženca s sopodpisom naročilnice stopila tudi družba A. d.o.o.. Sopodpis naročilnice s strani te družbe pa pomeni pristop k dolgu tožene stranke (po določbi 451. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki ga tožeča stranka vtožuje v tem postopku.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - neplačevanje preživnine
Ko je sodišče prve stopnje podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti, pa sodišče prve stopnje ni podaljšalo le tega roka, ampak je v nasprotju z odločbo o določitvi posebnega pogoja v okviru preizkusne dobe pri izrečeni pogojni obsodbi obsojencu, kjer je določen znesek 322.578,00 SIT kot zaostala preživnina, obsojencu prištelo še do izdaje sodbe neplačane zneske preživnine in tako tudi poseglo v izrek pravnomočne sodbe. Določba 54. člena Kazenskega zakonika dovoljuje v primeru, da se rok za izpolnitev obveznosti podaljša, le podaljšanje tega roka.
sporazum strank - sodna poravnava - izpodbijanje - bistvena zmota
Ker je v pogodbi o dolgoročnem kreditu, ki je sestavni del sporazuma, sklenjenega pred sodiščem med banko, dolžnikom in tožnikom kot zastaviteljem izrecno zapisano, da daje banka uporabniku kredit za finančno prestrukturiranje podjetja, ni mogoče šteti, da je bil zastavitelj - tožnik, sicer po poklicu ekonomist, pri sklepanju sporazuma v opravičljivi zmoti, ker je menil, da bo banka nakazala dolžniku denar neposredno na žiro račun.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo zagovoru obtoženca, da je s pomočjo znanca odnesel oškodovankin hladilnih iz hodnika v pritličju bloka v svoje stanovanje v tretjem nadstropju misleč, da je hladilnik nabavila njegova mati, saj je bilo že na zunaj vidno, da je šlo za rabljeni hladilnik brez embalaže, pri čemer je obtoženec oškodovanki, ki ga je osumila storitve kaznivega dejanja, zatrdil, da hladilnika v stanovanju nima, ter jo nato s pretvezo, da se v njegovi sobi (v kateri je imel shranjen hladilnik) nahaja gola ženska, spravil iz stanovanja in vrata zaklenil. Pritožbo obtoženčeve zagovornice zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.
Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.
Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst.
34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.