pogoji za vložitev revizije - odločba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP/99
Ker je bila v sporu izdana sodba v postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPP/99, bi moralo sodišče presojati vloženo revizijo po določbah ZPP/77.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
naročilo - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - obveznost naročitelja - plačilo
Zakonite bistvene sestavine pogodbe o delu so (dejanski) posel (kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.), ki naj bi ga oprvil prevzemnik posla (podjetnik, izvajalec) in obveznost naročnika opravljeno delo plačati.
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZIZ člen 40, 40/1, 145, 40, 40/1, 145.
predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - zavrženje predloga za izvršbo - nepopolna vloga - pravni interes za pritožbo
Upnik je pred sodiščem prve stopnje že dosegel svoj pravni interes, ki ga je zasledoval z vložitvijo zavrženega izvršilnega predloga opr. št. Ig 96/00721, saj je sodišče (v postopku Ig 96/00797) sledilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in za izterjavo njegove terjatve izdalo sklep o izvršbi, ki je po podatkih spisa Ig 96/00797 tudi že pravnomočen. Tako upnik nima več pravnega interesa za odpravo sklepa o zavrženju njegovega izvršilnega predloga v zadevi Ig 96/00721, saj bi v tem primeru za isto terjatev pridobil dva sklepa o izvršbi in v posledici lahko tudi dvojno poplačilo, kar pa je nedopustno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni posel
Za prenos lastninske pravice na nepremičnini stvari na podlagi pravenga posla so potrebni trije elementi: 1) da je tisti, ki predaja stvar, lastnik; 2) da je pravni posel o prenosu lastninske pravice pravno veljaven (iustus titulus); 3) vpi v zemljiško knjigo (modus acquirendi).
Neutemeljeno tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da v tej pravdni zadevi ni stvarno pravno legitimirana.V pravno razmerje s tožečo stranko je namreč poleg toženca s sopodpisom naročilnice stopila tudi družba A. d.o.o.. Sopodpis naročilnice s strani te družbe pa pomeni pristop k dolgu tožene stranke (po določbi 451. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki ga tožeča stranka vtožuje v tem postopku.
Razlogov sklepa, da terjatev ni verjetno izkazana, ker je že potekel desetletni rok, pred katerim dedič zaščitene kmetije ne sme prodajati in da ni dokazano, da dedič resnično razprodaja zaščiteno kmetijo, ni mogoče preizkusiti, saj obrazložitev nima razlogov o odločilnih dejstvih, kdaj je začel teči desetletni rok iz 19. člena ZDKG in kdaj je potekel, predlaganih konkretnih dokazov o prodaji zemljišč pa sodišče ni niti izvedlo niti ocenilo.
Najemnik ali osebe, ki v stanovanju stanujejo, uporabljajo stanovanje v nasprotju z zakonom in najemno pogodbo, ne le takrat, kadar se nanaša protizakonita in protipogodbena uporaba izključno na samo stanovanje, marveč tudi, kadar je s stanovanjem neposredno povezana. To so zlasti primeri protizakonite in protipogodbene uporabe skupnih prostorov stavbe.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitve prvostopnega sodišča so v nasprotju z razlogi sodbe, v kateri prvostopno sodišče zaključuje, da do zmanjšanja premoženja tožeče stranke s spornim dejanjem sklenitve asignacijske pogodbe ni prišlo, ker je tožeča stranka s poplačilom po asignacijski pogodbi plačala bodoče dogovorjene in kasneje opravljene storitve prevajanja tožene stranke. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.
Vseeno je, ali se je tožena stranka z investicijo strinjala in ali je vedela, da bo postala lastnica stanovanja, bistveno je, da ima od investicije korist, odkar je postala lastnica.
Ker stranka, ki je predlagala oprostitev plačila sodne takse po sklepu sodišča, da dopolni svojo vlogo tako, da predloži potrebne listine po 2. odst. 169. čl. ZPP, tega v zahtevanem roku ni storila, je sodišče pravilno njeno vlogo kot nepopolno zavrglo na podlagi 4. odst. 108. čl. ZPP.