zavarovalna pogodba - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev
Zavarovalna pogodba je po večinskem mnenju teorije tvegana (aleatorna) pogodba. Zanjo je bistveno, da je negotova uresničitev zavarovalnega primera. Če ni negotovosti ob sklepanju zavarovalne pogodbe, je ta celo nična (2. in 3. odstavek 898. člena ZOR). Zato je pri konkretnih zavarovalnih pogodbah sklicevanje na načelo pravičnosti neutemeljeno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-1, 354, 354/2, 354/2-1.
zapisnik
Iz razpravnega zapisnika z dne 13.1.1999 je razvidno, da je v tej zadevi prvostopno sodišče sodilo v senatu. V takem primeru mora po določilu 1. odstavka 130. člena ZPP/77 senat istih sodnikov sprejeti tudi odločbo in sicer tako, da po posvetovanju odloči z glasovanjem.
Kršitev tega določila pomeni absolutno bistveno kršitev iz 1. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Ker odprt bianco podpisan posvetovalni zapisnik s strani predsednika senata in obeh sodnikov porotnikov (list. št. 13) ne dokazuje, da je o tožbenem zahtevku odločil senat tistih sodnikov, ki so sodelovali na glavni obravnavi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče storilo prav to absolutno bistveno kršitev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen.
ZPP (1977) člen 154, 166, 373, 373-4, 154, 166, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
strah - objektivna odškodninska odgovornost
Rotacijska kosilnica je nevarna star, zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja delavcu zaradi poškodbe, ki jo je ta utrpel, ko mu je ob košnji priletel tujek v oko. Ker zdravljenje očesa ni potekalo s komplikacijami, saj je šel delavec prvi dan poškodbe k ambulantnemu zdravniku, ki mu je nudil pomoč, šele po štirih dneh pa k specialistu okulistu, poleg tega pa se tudi ni bal, da bi na poškodovanem očesu izgubil vid, je pritožbeno sodišče odškodnino za prestani strah znižalo s 400.000,00 SIT na 200.000,00 SIT.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove ugovorne navedbe o spornosti in neusklajenosti terjatev so tako splošne in nedoločne, da jih ni mogoče šteti za relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik sploh ne pove, zakaj so terjatve sporne in neusklajene, niti ne obrazloži, zakaj dejanski dolg znaša 43.047,90 SIT in ne toliko, kot izterjuje upnik, saj ne pove, ali je del terjatve morda poravnal, ali terjatev v izterjevani višini sploh ni nastala ipd.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 39, 41, 41/2, 39, 41, 41/2.
izločitev sodnika - ogrožanje varnosti
Izločitev sodnika, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi uveljavlja obdolženec, pa samo do začetka glavne obravnave. Zato obdolženčev predlog, "da se mu dodeli druga sodnica", ni utemeljen.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZIZ člen 40, 40/1, 145, 40, 40/1, 145.
predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - zavrženje predloga za izvršbo - nepopolna vloga - pravni interes za pritožbo
Upnik je pred sodiščem prve stopnje že dosegel svoj pravni interes, ki ga je zasledoval z vložitvijo zavrženega izvršilnega predloga opr. št. Ig 96/00721, saj je sodišče (v postopku Ig 96/00797) sledilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in za izterjavo njegove terjatve izdalo sklep o izvršbi, ki je po podatkih spisa Ig 96/00797 tudi že pravnomočen. Tako upnik nima več pravnega interesa za odpravo sklepa o zavrženju njegovega izvršilnega predloga v zadevi Ig 96/00721, saj bi v tem primeru za isto terjatev pridobil dva sklepa o izvršbi in v posledici lahko tudi dvojno poplačilo, kar pa je nedopustno.
prodaja na obroke - izpolnitev obveznosti - pošiljanje po pošti
Vsebina tožničine obveznosti je bila v izročitvi knjig, medtem ko zaveza o pošiljanju položnic ni del obveznosti tožeče stranke v tem smislu, da bi kakorkoli vplivala na to, da tožena stranka ni dolžna izpolniti svoje obveznosti, to je plačati kupnine.
Vse novo nastale občine, pravne naslednice Mesta Ljubljane, so do sklenitve sporazuma o delitvi premoženja in o ureditvi drugih medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij enotni sosporniki, niso pa nujni sosporniki. Zahteva, da bi do sprejema delitvene bilance, na aktivni strani morale v sodnih postopkih nastopati le vse novo nastale občine skupaj, bi pomenila odvzem pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja Ustava RS v 23. členu.
Pogodba, sklenjena z odločilnim nedopustnim nagibom je nična samo, če so okoliščine, ki kažejo na sklenitev s takim nagibom, obstajale oziroma bile predvidljive že ob sklenitvi pogodbe. Dajatveni zahtevek, ki je sicer s tožbo uveljavljan kot posledica zahtevka na ugotovitev ničnosti, podredno pa razveljavitev pogodbe, je glede na dejstva, ki jih je navedla tožeča stranka, mogoče obravnavati tudi neodvisno od omenjenih zahtevkov. Zato je bilo treba kljub zavrnitvi zahtevkov na ničnost in razveljavitev pogodbe sodbo prve stopnje glede odločitve o dajatvenem zahtevku razveljaviti. Kadar družbeni pravobranilec s tožbo zahteva ugotovitev ničnosti, podredno razveljavitev pogodbe, obenem pa, da mora ena tožena stranka drugi toženi stranki plačati določen denarni znesek, sta toženi stranki enotna sospornika. Zato je treba na utemeljeno pritožbo ene spremeniti ali razveljaviti sodbo prve stopnje tudi glede druge tožene stranke, čeprav se ta ni pritožila, tožbeni zahtevek pa je celo pripoznala.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila predmet poravnave tudi v tej pravdi vtoževana škoda in da tožnica ni predložila niti enega dokaza, da bi po poravnavi 15.5.1995 nastala kakšna nadaljnja škoda, s katero ob sklepanju poravnave tožnica ni mogla računati niti jo mogla predvideti.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - neplačevanje preživnine
Ko je sodišče prve stopnje podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti, pa sodišče prve stopnje ni podaljšalo le tega roka, ampak je v nasprotju z odločbo o določitvi posebnega pogoja v okviru preizkusne dobe pri izrečeni pogojni obsodbi obsojencu, kjer je določen znesek 322.578,00 SIT kot zaostala preživnina, obsojencu prištelo še do izdaje sodbe neplačane zneske preživnine in tako tudi poseglo v izrek pravnomočne sodbe. Določba 54. člena Kazenskega zakonika dovoljuje v primeru, da se rok za izpolnitev obveznosti podaljša, le podaljšanje tega roka.