ZOR člen 481, 481/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 484, 484/1.
obvestilo o napaki
Kupec ni dokazal, da je prodajalca obvestil o napakah na stvareh na način, predviden v zakonu, niti ni v pravdi navedel dovolj dejstev o tem, na katerih in koliko dobavljenih stvareh so bile napake.
ZOR člen 436, 437, 753, 753/1, 436, 437, 753, 753/1.
naročilo - odstop terjatve - stranske pravice
Tožeča stranka, ki je kot odstopnik prenesla svojo terjatev iz posojilne pogodbe na tretjo osebo, ni mogla brez posebnega dovoljenja posojilojemalca izročiti prevzemniku terjatve tudi akceptnih nalogov, ki jih je prejela od posojilojemalca v zavarovanje njegovih obveznosti po posojilni pogodbi, ker gre v zvezi z izročenimi akceptnimi nalogi za razmerje po 1. odst. 753. člena ZOR.
Stališče prvostopnega sodišča, po katerem tožena stranka ni upravičena niti do povrnitve sredstev na temelju neupravičene obogatitve, češ da je ta njena pravica s pogodbo izrecno izključena, ni pravilno. Bistvo neupravičene obogatitve je prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo brez pravnega temelja. Zato z nobeno pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene pridobitve.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
naročilo - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - obveznost naročitelja - plačilo
Zakonite bistvene sestavine pogodbe o delu so (dejanski) posel (kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.), ki naj bi ga oprvil prevzemnik posla (podjetnik, izvajalec) in obveznost naročnika opravljeno delo plačati.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Upravnik v mejah svojih pooblastil zastopa lastnike pred sodišči v sporih o njihovih pravicah in koristih, sam pa je aktivno legitimiran kot stranka, če od lastnika izterjuje stroške, ki jih je sam predhodno plačal iz svojih sredstev.
Zapustnikov brat, ki ne izpolnjuje pogojev iz 2. odst. 25. čl. ZD in zato ni nujni dedič, ne more zahtevati vračanje darila, ki ga je zapustnik dal svoji ženi.
Delo pod nezavarovano steno izkopa je nevarno delo, dejavnost gradbenega podjetja, v okviru katere je njegov delavec opravljal to nevarno delo, pa je nevarna dejavnost.
Dolžnik ne more uspešno kot ugovorni razlog uveljavljati pomanjkanja aktivne legitimacije upnika (banke) z navedbami, da je bilo posojilo zavarovano pri zavarovalnici, kajti upnik - banka ima pravico izbirati ali bo izterjala dolg od dolžnika neposredno ali pa bo zahtevala plačilo dolžnikovega dolga od zavarovalnice.
Neutemeljeno tožena stranka v pritožbi zatrjuje, da v tej pravdni zadevi ni stvarno pravno legitimirana.V pravno razmerje s tožečo stranko je namreč poleg toženca s sopodpisom naročilnice stopila tudi družba A. d.o.o.. Sopodpis naročilnice s strani te družbe pa pomeni pristop k dolgu tožene stranke (po določbi 451. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), ki ga tožeča stranka vtožuje v tem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitve prvostopnega sodišča so v nasprotju z razlogi sodbe, v kateri prvostopno sodišče zaključuje, da do zmanjšanja premoženja tožeče stranke s spornim dejanjem sklenitve asignacijske pogodbe ni prišlo, ker je tožeča stranka s poplačilom po asignacijski pogodbi plačala bodoče dogovorjene in kasneje opravljene storitve prevajanja tožene stranke. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.