ZOR člen 436, 437, 753, 753/1, 436, 437, 753, 753/1.
naročilo - odstop terjatve - stranske pravice
Tožeča stranka, ki je kot odstopnik prenesla svojo terjatev iz posojilne pogodbe na tretjo osebo, ni mogla brez posebnega dovoljenja posojilojemalca izročiti prevzemniku terjatve tudi akceptnih nalogov, ki jih je prejela od posojilojemalca v zavarovanje njegovih obveznosti po posojilni pogodbi, ker gre v zvezi z izročenimi akceptnimi nalogi za razmerje po 1. odst. 753. člena ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove ugovorne navedbe o spornosti in neusklajenosti terjatev so tako splošne in nedoločne, da jih ni mogoče šteti za relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik sploh ne pove, zakaj so terjatve sporne in neusklajene, niti ne obrazloži, zakaj dejanski dolg znaša 43.047,90 SIT in ne toliko, kot izterjuje upnik, saj ne pove, ali je del terjatve morda poravnal, ali terjatev v izterjevani višini sploh ni nastala ipd.
ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
izterjava neplačane takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju (prim. 137. čl. ZPPSL), zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
zavarovalna pogodba - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev
Zavarovalna pogodba je po večinskem mnenju teorije tvegana (aleatorna) pogodba. Zanjo je bistveno, da je negotova uresničitev zavarovalnega primera. Če ni negotovosti ob sklepanju zavarovalne pogodbe, je ta celo nična (2. in 3. odstavek 898. člena ZOR). Zato je pri konkretnih zavarovalnih pogodbah sklicevanje na načelo pravičnosti neutemeljeno.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZIZ člen 40, 40/1, 145, 40, 40/1, 145.
predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - zavrženje predloga za izvršbo - nepopolna vloga - pravni interes za pritožbo
Upnik je pred sodiščem prve stopnje že dosegel svoj pravni interes, ki ga je zasledoval z vložitvijo zavrženega izvršilnega predloga opr. št. Ig 96/00721, saj je sodišče (v postopku Ig 96/00797) sledilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in za izterjavo njegove terjatve izdalo sklep o izvršbi, ki je po podatkih spisa Ig 96/00797 tudi že pravnomočen. Tako upnik nima več pravnega interesa za odpravo sklepa o zavrženju njegovega izvršilnega predloga v zadevi Ig 96/00721, saj bi v tem primeru za isto terjatev pridobil dva sklepa o izvršbi in v posledici lahko tudi dvojno poplačilo, kar pa je nedopustno.
ZOR člen 481, 481/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 484, 484/1.
obvestilo o napaki
Kupec ni dokazal, da je prodajalca obvestil o napakah na stvareh na način, predviden v zakonu, niti ni v pravdi navedel dovolj dejstev o tem, na katerih in koliko dobavljenih stvareh so bile napake.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitve prvostopnega sodišča so v nasprotju z razlogi sodbe, v kateri prvostopno sodišče zaključuje, da do zmanjšanja premoženja tožeče stranke s spornim dejanjem sklenitve asignacijske pogodbe ni prišlo, ker je tožeča stranka s poplačilom po asignacijski pogodbi plačala bodoče dogovorjene in kasneje opravljene storitve prevajanja tožene stranke. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Pravna prednika pravdnih strank sta nedvomno sklenila ustno menjalno pogodbo, ki je bila tudi realizirana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je menjalna pogodba veljavna, čeprav ni bilo ugotovljeno ali je bila sklenjena v pisni obliki ali ne.
ZOR člen 1004, 1004/2, 1004, 1004/2. ZPP člen 337, 337.
solidarno poroštvo
Pri solidarnem poroštvu se dolžnik ne more sklicevati, da mora upnik najprej terjati glavnega dolžnika. Pritožnik ne more po pritožbi predlagati novih dokazov.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.