Stališče prvostopnega sodišča, po katerem tožena stranka ni upravičena niti do povrnitve sredstev na temelju neupravičene obogatitve, češ da je ta njena pravica s pogodbo izrecno izključena, ni pravilno. Bistvo neupravičene obogatitve je prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo brez pravnega temelja. Zato z nobeno pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene pridobitve.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sicer navaja dejstvo, ki bi utegnilo biti upošteven ugovorni razlog po 53. čl. ZIZ, to je, da je bil telefon ukraden in da je o tem obvestil upnika, zaradi česar njegova obveznost naj ne bi nastala. Vendar dolžnik ugovoru ne prilaga nobenih dokazil, da je bil telefon res ukraden oz. da je o tem obvestil upnika, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku k sklepu o izvršbi izrecno opozorjen.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev.
naročilo - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - obveznost naročitelja - plačilo
Zakonite bistvene sestavine pogodbe o delu so (dejanski) posel (kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.), ki naj bi ga oprvil prevzemnik posla (podjetnik, izvajalec) in obveznost naročnika opravljeno delo plačati.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
ZPP (1977) člen 154, 166, 373, 373-4, 154, 166, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
strah - objektivna odškodninska odgovornost
Rotacijska kosilnica je nevarna star, zato delodajalec objektivno odškodninsko odgovarja delavcu zaradi poškodbe, ki jo je ta utrpel, ko mu je ob košnji priletel tujek v oko. Ker zdravljenje očesa ni potekalo s komplikacijami, saj je šel delavec prvi dan poškodbe k ambulantnemu zdravniku, ki mu je nudil pomoč, šele po štirih dneh pa k specialistu okulistu, poleg tega pa se tudi ni bal, da bi na poškodovanem očesu izgubil vid, je pritožbeno sodišče odškodnino za prestani strah znižalo s 400.000,00 SIT na 200.000,00 SIT.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 17, 262, 262/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti - izpolnitev
Ker sta dolžnik in upnik s pogodbo sporazumno določila višino najemnine, dolžnik le-tej v izvršbi ne more ugovarjati, saj sploh ne zatrjuje, da bi bila najemna pogodba iz takšnega ali drugačnega razloga razvezana ali razveljavljena. Dokler pogodba velja, jo je dolžnik dolžan izpolniti, upnik pa je pravilno izpolnitev pogodbe upravičen terjati (1. odst. 262. čl. ZOR). S takšnimi trditvami in dokazi, kot jih v ugovoru navaja dolžnik, slednji ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je torej neutemeljen.
Za presojo, ali je storilec s svojim ravnanjem uresničil znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene na vdoren način, je bistvenega pomena, ali je vstopil v tuj prostor proti volji lastnika in na nenavaden način, ki bo podan že v primeru, če bo v prostor vstopil brez uporabe posebne sile in brez večjega poškodovanja vhoda.
Uporaba pravega ključa, ki ga je našel v šopu ključev v ključavnici sosednjih vrat, po oceni pritožbenega sodišča že pomeni izvršitveno obliko takšnega kaznivega dejanja.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/3, 188, 188/3, 210, 210/3.
mirovanje postopka - umik tožbe
Če nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka se po zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Tožena stranka nima pravno varovanega interesa, da izpodbija sklep o ustavitvi postopka, čeprav ni dala privolitve za umik tožbe.
S tem, ko sodišče prve stopnje na glavno obravnavo ni vabilo oškodovanca, ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Oškodovana pravna oseba je v predlogu za kazenski pregon že podala tudi premoženjskopravni zahtevek in ga tudi dokumentirala, zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da zaslišanje zakonitega zastopnika oškodovanca ni nujno potrebno in ga na glavno obravnavo tudi ni vabilo; njegovega zaslišanja pa tudi stranki nista predlagali. Državna tožilka, kot to izhaja tudi iz navedb v pritožbi, zaslišanja predstavnika oškodovanca v obtožnem predlogu ni predlagala, ker po njenem mnenju v tisti fazi postopka za to še ni bilo potrebe. Zaslišanja oškodovanca pa državna tožilka ni predlagala niti do konca glavne obravnave. Ker ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo izvajalo dokaze, za katere misli da niso potrebni, če jih tudi ni predlagala nobena od strank, ni mogoče pritrditi navedbam v pritožbi, da je zaradi nevabljenja oškodovanca na glavno obravnavo (kar je sicer kršitev določb kazenskega postopka), to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilno sodbe.
Ker ima upnik vpisano zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, nima pa ustreznega notarskega zapisa ali sporazuma pred sodiščem, takšen vpis v zemljiško knjigo ne more biti podlaga za izdajo sklepa o izvršbi in nato prodajo nepremičnine.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.
Delno plačilo dolga ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo z zavarovanjem terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. Tak ugovor ne preprečuje izvršbe.
Odškodnina za 46 let staro tožnico, ki je utrpela poškodbeni razpok ozkega črevesja, vnetje trebušne mrene, številne udarnine širokega črevesja, razpok vranice pod ovojnico, zlom 5. - 7. rebra na levi strani, zlom krila črevnice, desne nadlahti, štirih zgornjih sekalcev in izliv krvi v popljučnično votlino obojestransko, za telesne bolečine in nevšečnosti 3.500.000 SIT, za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 3.200.000 SIT, za skaženost 300.000 SIT je pravična odškodnina po 200. in 203. čl. ZOR.