sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnika v svojih ugovorih izrecno ne prerekata obstoja, višine in zapadlosti upnikove terjatve ter smiselno priznavata obstoj poslovnega razmerja. Dolžnikova razmerja s tretjimi (gospodinjstva, občina) ne vplivajo na njegovo obveznost, poravnati upnikovo zapadlo terjatev, ki je izkazana z verodostojno listino, katere dolžnika sploh ne prerekata, zato sta ugovora obeh dolžnikov neobrazložena v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in torej neutemeljena.
pogoji za vložitev revizije - odločba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP/99
Ker je bila v sporu izdana sodba v postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPP/99, bi moralo sodišče presojati vloženo revizijo po določbah ZPP/77.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 17, 262, 262/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti - izpolnitev
Ker sta dolžnik in upnik s pogodbo sporazumno določila višino najemnine, dolžnik le-tej v izvršbi ne more ugovarjati, saj sploh ne zatrjuje, da bi bila najemna pogodba iz takšnega ali drugačnega razloga razvezana ali razveljavljena. Dokler pogodba velja, jo je dolžnik dolžan izpolniti, upnik pa je pravilno izpolnitev pogodbe upravičen terjati (1. odst. 262. čl. ZOR). S takšnimi trditvami in dokazi, kot jih v ugovoru navaja dolžnik, slednji ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je torej neutemeljen.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-1, 354, 354/2, 354/2-1.
zapisnik
Iz razpravnega zapisnika z dne 13.1.1999 je razvidno, da je v tej zadevi prvostopno sodišče sodilo v senatu. V takem primeru mora po določilu 1. odstavka 130. člena ZPP/77 senat istih sodnikov sprejeti tudi odločbo in sicer tako, da po posvetovanju odloči z glasovanjem.
Kršitev tega določila pomeni absolutno bistveno kršitev iz 1. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Ker odprt bianco podpisan posvetovalni zapisnik s strani predsednika senata in obeh sodnikov porotnikov (list. št. 13) ne dokazuje, da je o tožbenem zahtevku odločil senat tistih sodnikov, ki so sodelovali na glavni obravnavi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče storilo prav to absolutno bistveno kršitev.
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
naročilo - pogodba o delu - sklenitev pogodbe - konkludentna dejanja - obveznost naročitelja - plačilo
Zakonite bistvene sestavine pogodbe o delu so (dejanski) posel (kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd.), ki naj bi ga oprvil prevzemnik posla (podjetnik, izvajalec) in obveznost naročnika opravljeno delo plačati.
ZOR člen 436, 437, 753, 753/1, 436, 437, 753, 753/1.
naročilo - odstop terjatve - stranske pravice
Tožeča stranka, ki je kot odstopnik prenesla svojo terjatev iz posojilne pogodbe na tretjo osebo, ni mogla brez posebnega dovoljenja posojilojemalca izročiti prevzemniku terjatve tudi akceptnih nalogov, ki jih je prejela od posojilojemalca v zavarovanje njegovih obveznosti po posojilni pogodbi, ker gre v zvezi z izročenimi akceptnimi nalogi za razmerje po 1. odst. 753. člena ZOR.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Kadar je sklep z zahtevano dopolnitvijo oz. popravo vloge vrnjen z oznako, da naslovnik pošiljke ni dvignil, nadomestne vročitve ni mogoče opraviti s pritrditvijo na sodno desko.
Za presojo, ali je storilec s svojim ravnanjem uresničil znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene na vdoren način, je bistvenega pomena, ali je vstopil v tuj prostor proti volji lastnika in na nenavaden način, ki bo podan že v primeru, če bo v prostor vstopil brez uporabe posebne sile in brez večjega poškodovanja vhoda.
Uporaba pravega ključa, ki ga je našel v šopu ključev v ključavnici sosednjih vrat, po oceni pritožbenega sodišča že pomeni izvršitveno obliko takšnega kaznivega dejanja.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in delnem umiku izvršilnega predloga dolžnik v pritožbi proti sklepu o delnem umiku izvršilnega predloga ne more uspešno zatrjevati niti, da je sklep o izvršbi v materialnopravnem pogledu nepravilen, niti ne more napadati samega izvršilnega naslova kot materialnopravno nepravilnega.
Odškodnina za 46 let staro tožnico, ki je utrpela poškodbeni razpok ozkega črevesja, vnetje trebušne mrene, številne udarnine širokega črevesja, razpok vranice pod ovojnico, zlom 5. - 7. rebra na levi strani, zlom krila črevnice, desne nadlahti, štirih zgornjih sekalcev in izliv krvi v popljučnično votlino obojestransko, za telesne bolečine in nevšečnosti 3.500.000 SIT, za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 3.200.000 SIT, za skaženost 300.000 SIT je pravična odškodnina po 200. in 203. čl. ZOR.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.