ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Po določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 17, 262, 262/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti - izpolnitev
Ker sta dolžnik in upnik s pogodbo sporazumno določila višino najemnine, dolžnik le-tej v izvršbi ne more ugovarjati, saj sploh ne zatrjuje, da bi bila najemna pogodba iz takšnega ali drugačnega razloga razvezana ali razveljavljena. Dokler pogodba velja, jo je dolžnik dolžan izpolniti, upnik pa je pravilno izpolnitev pogodbe upravičen terjati (1. odst. 262. čl. ZOR). S takšnimi trditvami in dokazi, kot jih v ugovoru navaja dolžnik, slednji ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je torej neutemeljen.
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 39, 41, 41/2, 39, 41, 41/2.
izločitev sodnika - ogrožanje varnosti
Izločitev sodnika, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi uveljavlja obdolženec, pa samo do začetka glavne obravnave. Zato obdolženčev predlog, "da se mu dodeli druga sodnica", ni utemeljen.
ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
izterjava neplačane takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju (prim. 137. čl. ZPPSL), zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
Ko fizična delitev stanovanja ni mogoča in ko ni možnosti, da bi eden od bivših zakoncev prevzel stanovanje in izplačal drugemu zakoncu vrednost njegovega deleža, preostane edina možnost delitve skupnega stanovanja njegova prodaja in razdelitev izkupička.
Sama tožba na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe med toženima strankama ne more biti predmet zaznambe spora, saj tožeča stranka uveljavlja le obligacijsko terjatev in ne zahteva kot posledico ničnosti, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje.
S tem ko je tožena stranka kljub tožnikovemu nasprotovanju navozila gramoz, utrdila in razširila pot preko tožnikovega zemljišča, na kateri je imela posest pravice služnosti, je tožnika motila v njegovi posesti, zato je opravičen do sodnega varstva.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21428
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 169, 169.
preiskava - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Mamilo so policisti našli skrito v vozilu obdolženca, ko je prevažal tudi soobdolžena. Ne glede na to, da sta slednja zaslišana kot obdolženca zanikala, da naj bi obdolženi P. vedel, da je H. kupil mamilo, R. pa posredoval pri nakupu, pa okoliščine, o katerih povesta oba soobdolženca o vožnji iz K. za neznanim vozilom v okolico C., zaustavitev vozila in čakanje v gozdu na neznanca ter nato naložitev mamila v dveh vrečah v avto obdolženca in nato takojšnja vožnja nazaj v K. ter tudi dejstvo, da se obdolženci med seboj poznajo, kažejo na tisto stopnjo sprejemljive verjetnosti, ki je potrebna za zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 154, 154/1, 172, 172/1.
odgovornost države
Ni upošteven ugovor države (tožene R. Slovenije), po katerem naj ne bi odgovarjala za škodo, ki je nastala zaradi medsebojnega osebnega spora z drugim vojakom, saj udeleženci škodnega dogodka niso bili v osebnih sporih, temveč je šlo za trenutno situacijo, do katere ne bi prišlo, če bi pooblaščena oseba tožene stranke opravljala svoje dolžnosti tako, kot je od nje pričakovano in zahtevano s predpisi, na katekre se sklicuje sodišče prve stopnje (Zakon o obrambi in Pravila službe v Slovenski vojski).
Oškodovanec je državni tožilki že po vložitvi obtožnega predloga poslal izjavo, da nepreklicno umika soglasje za kazenski pregon obdolženca, zato je sodišče prve stopnje takšno izjavo oškodovanca, ki jo je državni tožilce nato posredoval sodišču, pravilno štelo kot umik predloga.
Pravna prednika pravdnih strank sta nedvomno sklenila ustno menjalno pogodbo, ki je bila tudi realizirana. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugotovilo, da je menjalna pogodba veljavna, čeprav ni bilo ugotovljeno ali je bila sklenjena v pisni obliki ali ne.