pogoji za vložitev revizije - odločba sodišča prve stopnje izdana pred uveljavitvijo ZPP/99
Ker je bila v sporu izdana sodba v postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPP/99, bi moralo sodišče presojati vloženo revizijo po določbah ZPP/77.
zavarovalna pogodba - ničnost - načelo enake vrednosti dajatev
Zavarovalna pogodba je po večinskem mnenju teorije tvegana (aleatorna) pogodba. Zanjo je bistveno, da je negotova uresničitev zavarovalnega primera. Če ni negotovosti ob sklepanju zavarovalne pogodbe, je ta celo nična (2. in 3. odstavek 898. člena ZOR). Zato je pri konkretnih zavarovalnih pogodbah sklicevanje na načelo pravičnosti neutemeljeno.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 380-1, 358, 358/3, 380, 380-1. ZIZ člen 40, 40/1, 145, 40, 40/1, 145.
predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - zavrženje predloga za izvršbo - nepopolna vloga - pravni interes za pritožbo
Upnik je pred sodiščem prve stopnje že dosegel svoj pravni interes, ki ga je zasledoval z vložitvijo zavrženega izvršilnega predloga opr. št. Ig 96/00721, saj je sodišče (v postopku Ig 96/00797) sledilo upnikovemu izvršilnemu predlogu in za izterjavo njegove terjatve izdalo sklep o izvršbi, ki je po podatkih spisa Ig 96/00797 tudi že pravnomočen. Tako upnik nima več pravnega interesa za odpravo sklepa o zavrženju njegovega izvršilnega predloga v zadevi Ig 96/00721, saj bi v tem primeru za isto terjatev pridobil dva sklepa o izvršbi in v posledici lahko tudi dvojno poplačilo, kar pa je nedopustno.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 17, 262, 262/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti - izpolnitev
Ker sta dolžnik in upnik s pogodbo sporazumno določila višino najemnine, dolžnik le-tej v izvršbi ne more ugovarjati, saj sploh ne zatrjuje, da bi bila najemna pogodba iz takšnega ali drugačnega razloga razvezana ali razveljavljena. Dokler pogodba velja, jo je dolžnik dolžan izpolniti, upnik pa je pravilno izpolnitev pogodbe upravičen terjati (1. odst. 262. čl. ZOR). S takšnimi trditvami in dokazi, kot jih v ugovoru navaja dolžnik, slednji ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je torej neutemeljen.
Po določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
ZOR člen 436, 437, 753, 753/1, 436, 437, 753, 753/1.
naročilo - odstop terjatve - stranske pravice
Tožeča stranka, ki je kot odstopnik prenesla svojo terjatev iz posojilne pogodbe na tretjo osebo, ni mogla brez posebnega dovoljenja posojilojemalca izročiti prevzemniku terjatve tudi akceptnih nalogov, ki jih je prejela od posojilojemalca v zavarovanje njegovih obveznosti po posojilni pogodbi, ker gre v zvezi z izročenimi akceptnimi nalogi za razmerje po 1. odst. 753. člena ZOR.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
izterjava neplačane takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju (prim. 137. čl. ZPPSL), zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 39, 41, 41/2, 39, 41, 41/2.
izločitev sodnika - ogrožanje varnosti
Izločitev sodnika, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi uveljavlja obdolženec, pa samo do začetka glavne obravnave. Zato obdolženčev predlog, "da se mu dodeli druga sodnica", ni utemeljen.
ZOR člen 125, 125/2, 125, 125/2. ZIZ člen 270, 270/1, 270, 270/1.
začasna odredba - ničnost pogodbe
Spisovni podatki ne dajejo podlage za sklepanje (z verjetnostjo, ki se zahteva v postopku zavarovanja terjatev), da je pogodba nična in da je na tej podlagi tožeča stranka upravičena od tožene stranke terjati že plačani del kupnine.
prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje - zunajzakonska skupnost
Ker pritožnik zatrjuje, da je živel z zapustnico v izvenzakonski skupnosti, gre za spor o obsegu zapuščine in je treba postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pravdo.
Lastninska pravica na premičninah se pridobi na podlagi pravnega posla z njihovo izročitvijo v posest na enega od načinov, navedenih v 34. čl. ZTLR.
Trdila je le, da sta pravdni stranki vodili stanje zalog blaga in ga medsebojno usklajevali z namenom, da je tožena stranka lahko po naročilu tožeče stranke kupljeno blago izdobavila končnim kupcem.
Dopis tožene stranke tožeči z dne 22.1.1997 (priloga A7) bi bilo v tem kontekstu možno presojati tudi kot listino, na podlagi katere tožeča stranka lahko razpolaga s plačanim pohištvom (prim. 2. odst.
34. čl. ZTLR), vendar ugotovitev prvostopnega sodišča, med drugim tudi na podlagi dopisa tožeče stranke toženi z dne 5.3.1997 (priloga A3), da se je obseg naročil in odprem spreminjal, s tem pa tudi stanje zalog pohištva, tožeča stranka v pritožbi ni izpodbijala. Čim pa je tako, je pritrditi zaključkom prvostopnega sodišča, da tožeča stranka s predloženimi listinami ni dokazala stanja naročil in plačil blaga, zatečenega pri toženi stranki na dan začetka stečajnega postopka 17.6.1997, torej blaga, ki naj bi bilo last tožeče stranke in je predmet vtoževane terjatve in da se je prav blago, navedeno v dopisu z dne 22.1.1997 nahajalo v času začetka stečajnega postopka pri toženi stranki.
sporazum strank - sodna poravnava - izpodbijanje - bistvena zmota
Ker je v pogodbi o dolgoročnem kreditu, ki je sestavni del sporazuma, sklenjenega pred sodiščem med banko, dolžnikom in tožnikom kot zastaviteljem izrecno zapisano, da daje banka uporabniku kredit za finančno prestrukturiranje podjetja, ni mogoče šteti, da je bil zastavitelj - tožnik, sicer po poklicu ekonomist, pri sklepanju sporazuma v opravičljivi zmoti, ker je menil, da bo banka nakazala dolžniku denar neposredno na žiro račun.
Sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo zagovoru obtoženca, da je s pomočjo znanca odnesel oškodovankin hladilnih iz hodnika v pritličju bloka v svoje stanovanje v tretjem nadstropju misleč, da je hladilnik nabavila njegova mati, saj je bilo že na zunaj vidno, da je šlo za rabljeni hladilnik brez embalaže, pri čemer je obtoženec oškodovanki, ki ga je osumila storitve kaznivega dejanja, zatrdil, da hladilnika v stanovanju nima, ter jo nato s pretvezo, da se v njegovi sobi (v kateri je imel shranjen hladilnik) nahaja gola ženska, spravil iz stanovanja in vrata zaklenil. Pritožbo obtoženčeve zagovornice zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZS člen 99, 99/II, 99/II-3, 99, 99/II, 99/II-3. ZZK člen 44, 44/1, 44/2, 44, 44/1, 44/2.
zaznamba spora - pristojnost okrajnega sodišča
Za zaznambo spora niti ZPP niti ZZK ne določa, da v primeru, ko se predlaga zaznamba spora, o dovolitvi zaznambe odloča sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbi. Zato o zaznambi spora odloča zemljiškoknjižno sodišče, to je sodišče, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša. Za vodenje zemljiške knjige pa je stvarno pristojno okrajno sodišče.