Naslovnik se izmika vročitvi, če sam oziroma odrasel član njegovega gospodinjstva oziroma pooblaščena oseba brez zakonitega razloga noče sprejeti sodnega pisanja (140. člen ZPP/77). Če bi se to zgodilo, bi delavec sodišča tak zaznamek na svoja poročila o vročanju tudi napisal. Ker pa iz poročil izhaja ravno nasprotno, namreč da naslovnika nikoli ni bilo doma, je prvostopno sodišče pravilno štelo, da za vročanje po 144. čl. ZPP/77 ni bilo pogojev.
Po določbi 1. odst. 13. člena SKPG-93, se pri določanju presežnih delavcev uvrstijo v isto kategorijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, ki jih je mogoče medsebojno prerazporejali v skladu z zakonom (2. odst. 17. člena ZTPDR). Zato bi moral delodajalec pri določitvi tožnice za trajno presežno delavko uporabiti kriterije, določene v 36. b. členu ZDR, čeprav je bila edina izvajalka na ukinjenem delovnem mestu. Ker delodajalec ni dokazal, da tožnica kot presežna delavka ne bi mogla biti razporejena na nobeno drugo delovno mesto (dokazno breme je na delodajalcu), je sklep o prenehanju delovnega razmerja nezakonit.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-5, 100, 100/1, 100/1-5. ZZVZZ člen 83, 93/3, 83, 93/3.
neopravičena odsotnost z dela - ugotavljanje zdravstvenih razlogov
Ugotavljanje upravičenega razloga za odsotnost z dela ni vedno nujno povezano s priznanjem pravic iz zdravstvenega zavarovanja, zato mora sodišče ugotoviti, ali so za odsotnost delavca obstajali objektivni zdravstveni razlogi, čeprav ima delavec za sporno obdobje za nazaj priznan bolniški stalež na podlagi 3. odstavka 83. člena ZZVZZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica - je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato zgolj dolžnikova trditev, da sklepa o izvršbi dne 26.11.1999 ni prejel, ne da bi za to svojo trditev dolžnik predložil oziroma predlagal dokaze, ne zadošča za ugotovitev nasprotnega kot izhaja iz povratnice.
Stališče prvostopnega sodišča, po katerem tožena stranka ni upravičena niti do povrnitve sredstev na temelju neupravičene obogatitve, češ da je ta njena pravica s pogodbo izrecno izključena, ni pravilno. Bistvo neupravičene obogatitve je prehod premoženja od ene osebe na drugo osebo brez pravnega temelja. Zato z nobeno pogodbo že pojmovno ni mogoče izključiti uveljavljanja koristi na temelju neupravičene pridobitve.
ZOR člen 481, 481/1, 484, 484/1, 481, 481/1, 484, 484/1.
obvestilo o napaki
Kupec ni dokazal, da je prodajalca obvestil o napakah na stvareh na način, predviden v zakonu, niti ni v pravdi navedel dovolj dejstev o tem, na katerih in koliko dobavljenih stvareh so bile napake.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora, ker se izvršilno sodišče ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZOR člen 17, 262, 262/1, 17, 262, 262/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - dolžnost izpolnitve obveznosti - izpolnitev obveznosti - izpolnitev
Ker sta dolžnik in upnik s pogodbo sporazumno določila višino najemnine, dolžnik le-tej v izvršbi ne more ugovarjati, saj sploh ne zatrjuje, da bi bila najemna pogodba iz takšnega ali drugačnega razloga razvezana ali razveljavljena. Dokler pogodba velja, jo je dolžnik dolžan izpolniti, upnik pa je pravilno izpolnitev pogodbe upravičen terjati (1. odst. 262. čl. ZOR). S takšnimi trditvami in dokazi, kot jih v ugovoru navaja dolžnik, slednji ne bi mogel doseči zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, zato je njegov ugovor šteti za neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in je torej neutemeljen.
Odgovornost upravljalca javnega smučišča je le izjemoma objektivna. Taka je, ko obratuje s smučiščem, ki zaradi izjemnih okoliščin predstavlja nevarno stvar. Megla na smučišču, zaradi katere je vidljivost zmanjšana na 5 do 10 m, sama po sebi še ne predstavlja tako izjemnih okoliščin, da bi bilo treba smučišče šteti za nevarno stvar. Sodišče prve stopnje bi zato moralo ugotoviti, ali so v konkretnem primeru podani elementi za krivdno odgovornost upravljalca javnega smučišča.
Zahtevek zoper občino za zagotovitev oskrbe z neoporečno pitno vodo temelji na 21. čl. ZLS, ki ureja delovno področje občin. Fizična oseb in občina v tem razmerju ne nastopata kot prisojena pravna subjekta, zato tudi ne gre za civilnopravno razmerje, kar pomeni, da zahtevek n spada v sodno pristojnost.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21428
KZ člen 196, 196/1, 196, 196/1. ZKP člen 169, 169.
preiskava - utemeljen sum - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Mamilo so policisti našli skrito v vozilu obdolženca, ko je prevažal tudi soobdolžena. Ne glede na to, da sta slednja zaslišana kot obdolženca zanikala, da naj bi obdolženi P. vedel, da je H. kupil mamilo, R. pa posredoval pri nakupu, pa okoliščine, o katerih povesta oba soobdolženca o vožnji iz K. za neznanim vozilom v okolico C., zaustavitev vozila in čakanje v gozdu na neznanca ter nato naložitev mamila v dveh vrečah v avto obdolženca in nato takojšnja vožnja nazaj v K. ter tudi dejstvo, da se obdolženci med seboj poznajo, kažejo na tisto stopnjo sprejemljive verjetnosti, ki je potrebna za zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitve prvostopnega sodišča so v nasprotju z razlogi sodbe, v kateri prvostopno sodišče zaključuje, da do zmanjšanja premoženja tožeče stranke s spornim dejanjem sklenitve asignacijske pogodbe ni prišlo, ker je tožeča stranka s poplačilom po asignacijski pogodbi plačala bodoče dogovorjene in kasneje opravljene storitve prevajanja tožene stranke. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
regresni zahtevek zavarovalnice - vožnja pod vplivom alkohola
Z izplačilom odškodnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasprotni tistim, ki je kakorkoli odgovoren za škodo.
Dolžnik ne more uspešno kot ugovorni razlog uveljavljati pomanjkanja aktivne legitimacije upnika (banke) z navedbami, da je bilo posojilo zavarovano pri zavarovalnici, kajti upnik - banka ima pravico izbirati ali bo izterjala dolg od dolžnika neposredno ali pa bo zahtevala plačilo dolžnikovega dolga od zavarovalnice.
Ni mogoče zavrniti predloga za priznanje tuje sodne odločbe zaradi kršitve načela kontradiktornosti, če je bila oseba učinkovito obveščena o teku postopka za izdajo te odločbe, čeprav vročanja pisanj formalno niso bila opravljena po določbah, ki urejajo osebno vročitev. Predlagatelj je upravičen do povrnitve vseh potrebnih stroškov postopka, če se prizna tuja dajatvena sodna odločba.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Pri odločanju o tem, ali naj predhodno vprašanje rešuje samo, sodišče nima diskrecijske pravice. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom. V ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
Sodišče je bistveno prekršilo postopek ker se je postopka udeleževala upnica, ki je umrla in zato ne more biti pravdna stranka. Dejstvo, da ima upnica pooblaščenca pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka, ne pa, da bi se postopek mogel nadaljevati z umrlo osebo.