ZST člen 4, 4/1, 4/2, 4/2-1, 4, 4/1, 4/2, 4/2-1. ZPPSL člen 111, 111/1, 137, 111, 111/1, 137.
izterjava neplačane takse - stečaj
Tožnikova taksna obveznost je nastala pred začetkom stečaja. Glede na določilo 1. odst. 111. člena ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka od stečajnega dolžnika ni možno prisilno izterjevati terjatev, ki so nastale pred začetkom stečajnega postopka, temveč je treba takšno terjatev prijaviti v stečaju (prim. 137. čl. ZPPSL), zato tudi ni možna prisilna izterjava sodne takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnikove ugovorne navedbe o spornosti in neusklajenosti terjatev so tako splošne in nedoločne, da jih ni mogoče šteti za relevanten ugovorni razlog v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik sploh ne pove, zakaj so terjatve sporne in neusklajene, niti ne obrazloži, zakaj dejanski dolg znaša 43.047,90 SIT in ne toliko, kot izterjuje upnik, saj ne pove, ali je del terjatve morda poravnal, ali terjatev v izterjevani višini sploh ni nastala ipd.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - pritožba upnika
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil dokaz za tako zatrjevana dejstva (pogodbo), drugih dokazil pa glede na samo naravo ugovora negativnega dejstva po oceni sodišča druge stopnje niti ni mogoče predložiti, zato je njegov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.
Izvršilno sodišče se ne spušča v presojo resničnosti samih zatrjevanih spornih dolžnikovih in upnikovih navedb, temveč presoja le, ali je dolžnik zadostil pogojem iz 2. odst. 53. čl. ZIZ.
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1. ZKP člen 39, 41, 41/2, 39, 41, 41/2.
izločitev sodnika - ogrožanje varnosti
Izločitev sodnika, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi uveljavlja obdolženec, pa samo do začetka glavne obravnave. Zato obdolženčev predlog, "da se mu dodeli druga sodnica", ni utemeljen.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3, 9, 9/2, 9/3, 58, 58/3. ZPP člen 224, 224/1, 224/3, 224, 224/1, 224/3.
pravna sredstva - rok - pravočasnost ugovora - povratnica
Potrdilo o vročitvi sodne pošiljke - povratnica- je javna listina in kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (1. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pri ugotavljanju dejstev, na podlagi katerih je moč sklepati o pravilnosti vročitve, potrebno izhajati iz dejstva, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku, dokler ta ne dokaže nasprotnega (3. odst. 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
pritožbeni postopek - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Tožena stranka ni izkazala za verjetno, da dejstev, ki jih je navedla prvič v pritožbi in dokazov, ki jih je tudi prvič priložila, ni mogla brez svoje krivde uveljavljati do konca glavne obravnave.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega pravnorelevantnega dejstva, s katerim bi konkretno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve, ki je predmet tega izvršilnega postopka. V tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Zato je njegov ugovor neobrazložen.
Pravni interes za izdajo plačilnega naloga je podan tudi, če je tožnik pred tem zoper toženca v drugi državi predlagal izdajo sklepa o izvršbi, pa je bil ta predlog na ugovor toženca zavržen zaradi nepristojnosti.
Solastninska pravica izključuje služnost. Na solastnem premoženju solastnik služnostne pravice ne more priposestvovati, priposestvovanje služnosti sporne poti je lahko začelo teči od sklenitve sporazuma od razdružitve solastnega premoženja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da je dolg delno plačan, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati, saj dolžnik pri tem ne pove niti kdaj je dolg delno poravnal niti v kakšni višini in na kakšen način. V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložil nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Sodišče je bistveno prekršilo postopek ker se je postopka udeleževala upnica, ki je umrla in zato ne more biti pravdna stranka. Dejstvo, da ima upnica pooblaščenca pomeni le, da ni potrebna prekinitev postopka, ne pa, da bi se postopek mogel nadaljevati z umrlo osebo.
Sodišče prve stopnje je enega od obeh obtožencev pravilno spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja umora po čl. 127/1 KZ, dejanje pa ni bilo storjeno v silobranu, kot trdi obramba. Drugega obtoženca pa je prvostopenjsko sodišče pravilno spoznalo za krivega kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 1. odstavku 317. člena KZ, ker ni dovolj dokazov, da je videl skozi okno v notranjosti oškodovanca, strel pa je sprožil iz notranjosti proti oknu. Zato pri njem niso podani zakonski znaki kaznivega dejanja poskusa umora po čl. 127/1 KZ. Obema obtožencema sta bili izrečeni zaporni kazni brez uporabe omilitvenih določil, saj so bile vse olajševalne in obteževalne okoliščine ustrezno ocenjene.
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - neplačevanje preživnine
Ko je sodišče prve stopnje podaljšalo rok za izpolnitev obveznosti, pa sodišče prve stopnje ni podaljšalo le tega roka, ampak je v nasprotju z odločbo o določitvi posebnega pogoja v okviru preizkusne dobe pri izrečeni pogojni obsodbi obsojencu, kjer je določen znesek 322.578,00 SIT kot zaostala preživnina, obsojencu prištelo še do izdaje sodbe neplačane zneske preživnine in tako tudi poseglo v izrek pravnomočne sodbe. Določba 54. člena Kazenskega zakonika dovoljuje v primeru, da se rok za izpolnitev obveznosti podaljša, le podaljšanje tega roka.
Vse novo nastale občine, pravne naslednice Mesta Ljubljane, so do sklenitve sporazuma o delitvi premoženja in o ureditvi drugih medsebojnih premoženjsko - pravnih razmerij enotni sosporniki, niso pa nujni sosporniki. Zahteva, da bi do sprejema delitvene bilance, na aktivni strani morale v sodnih postopkih nastopati le vse novo nastale občine skupaj, bi pomenila odvzem pravice do sodnega varstva, ki jo zagotavlja Ustava RS v 23. členu.
Sprožitev postopka za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe za izterjavo sodnih penalov, ker dolžnik ni odstranil predmetov, kar je bil dolžan po sodni odločbi.
pritožba - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Dolžnica je s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi v okviru zakonskih možnosti uspela, v tej fazi postopka namreč ugodnejše odločbe ne more pričakovati. Sodišče prve stopnje pa je odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, zato pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni utemeljena.