Ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po pravnomočni sodbi, nato pa je vložila revizjo s katero je bila uspešna in je bila pravnomočna sodba razveljavljena, je tožeča stranka, ki je nato tožbo umaknila, dolžna plačati le tiste stroške, ki so nastali z glavno obravnavo, ki je bila opravljena ker tožeča stranka ni takoj umaknila tožbe, ni ji pa dolžna plačati stroškov na prvi stopnji in revizijskih stroškov glede na določbo 1. odst. 158. čl. ZPP.
Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 2. odstavka 19. člena ZSR v zvezi s 4. odstavkom 19. člena ZSR, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravico do odkupa ima le tisti uporabnik iz stanovanja, ki je ostal v stanovanju po izselitvi imetnika, ko ne gre za primer iz 4. odstavka 19. člena.
Lastniki iz 111., 112., 113. in 114. člena Stanovanjskega zakona so dolžni prodati na zahtevo imetnika stanovanjske pravice, ki je to pravico na dan uveljavitve Stanovanjskega zakona imel, bremen prosto stanovanje, na katerem je imel stanovanjsko pravico.
ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.
Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.
Na tožniku je dokazno breme, da ni razpolagal za izgubo kritnih zavarovalnih pravic. On mora dokazati, da v času nezgode ni bil vinjen, če se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti.
ZPP (1977) člen 219, 220, 219, 220. ZBP člen 26, 26.
dokazno breme - dokaz - vnaprej plačana kupnina
Če bo tožeča stranka v nadaljevanju postopka dokazala, da je tožena stranka za prodajo garaže zahtevala pogoj, da tožeča stranka plača v naprej kupnino, bo šlo za okoliščine iz 26. člena Zakona o blagovnem prometu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu obveznosti v celoti, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je ugovor neutemeljen.
predlog za pregon - oškodovanec - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je brez predloga strank na glavni obravnavi prebralo zapisnik o zaslišanju oškodovanca - priče, ki je pred glavno obravnavo umrl in ker je predlog za pregon podal v roku treh mesecev ter je nato državni tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih vložil obtožni predlog. Zato nista podani v pritožbi zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka.
posojilna pogodba - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pooblastilo
Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.
Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
Če so toženi stranki delavke tožeče stranke res zagotovile, da delavci, s katerimi je nameravala skleniti pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pogojem Pogodbe, je bila upravičeno v dobri veri, da je s sklenitvijo štirih pogodb o zaposlitvi izpolnila svoje obveznosti po pogodbi. Na drugi strani pa je, spet ob predpostavki resničnosti teh trditev, tožeča stranka sama povzročila situacijo, ki je v Pogodbi opredeljena kot kršitev pogodbe in ki je dejanska podlaga uveljavljanega tožbenega zahtevka, s tem da je toženo stranko zavedla, da s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi izpolnjuje Pogodbo.
Ker je tožena stranka že zaposlila štiri delavce za nedoločen čas, kot se je zavezala po pogodbi in za kar je dobila nasprotno izpolnitev, bi bilo treba nastalo situacijo obravnavati analogno z naknadno nemožnostjo izpolnitve, za katero je odgovorna tožeča stranka.
Prepoved prodaje stanovanja, ki jo je sedanji lastnik stanovanja dogovoril s prodajalcem ob nakupu, ne zajema tudi prepovedi izvršilnemu sodišču stanovanje prodati zaradi poplačila terjatev dolžnikovih upnikov. Prepoved odtujitve iz 122. člena SZ se namreč nanaša le na odtujitev s pogodbo ali drugim pravnim poslom, medtem, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, mora delež nad eno polovico dokazati tista stranka, ki na skupnem premoženju uveljavlja delež, ki je večji kot polovica.
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
Za žaljivo obdolžitev in za kršitev domneve nedolžnosti ni treba, da bi povzročitelj škode navedel konkreten člen Kazenskega zakonika. Dovolj je, da je iz njegovega opisa oškodovančevega dejanja mogoče brez težav razbrati vse znake kaznivega dejanja, v konkretnem primeru torej, da je tožnik kot policist pri opravljanju svoje službe z zlorabo svojih policijskih pooblastil s tožencem grdo ravnal.