Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.
Predmet zaznambe iz 56. člena ZNP je med drugim procesno dejanje (predlog), s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti, zato so za odločanje o utemeljenosti predloga za zaznambo uvedbe postopka v zemljiški knjigi okoliščine, ki kažejo na neutemeljenost predloga za odvzem poslovne sposobnosti, pravno nepomembne.
posojilna pogodba - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pooblastilo
Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2.
objektivna odgovornost - deljena odgovornost
Objektivno odgovorna tožena stranka (174. čl. ZOR) je dokazovala, da je za nesrečo pri delu s povečano nevarnostjo (173. čl. ZOR) in s tem tožniku nastalo škodo, deloma (do 20 %) kriv oškodovanec - tožnik sam (tretji odstavek 177. čl. ZOR), zato je oškodovanec dolžan trpeti do ugotovljene višine svoje krivde svojo škodo sam.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL43446
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
odločilna dejstva
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, če v sodbi ni razlogov o tem, kako sodišče ocenjuje dejstvo, da je tožena stranka menjala logotip (grafično podobo znaka podjetja), glede na to, da je tožeča stranka med postopkom zatrjevala, da je do tedaj tožena stranka uporabljala logotip, ki je njeno avtorsko delo, pri čemer pa naj bi ga tudi skazila, nato pa je kmalu po prejemu opozorilnega pisma menjala logotip.
Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
vpis v zemljiško knjigo - razlaga pogodbe - pravni posel - pridobitev lastninske pravice
Če prvotožnik ni pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini, niti obligacijske pravice od tožencev zahtevati razpolagalno dejanje, takšne pravice tudi ni mogel prenesti na drugotožnika in tretjetožnico. Bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 354. člena ZPP/77 ni podana, če dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ni ocenilo, ni odločilnega pomena.
ZPP (1977) člen 358, 358/3, 380, 358, 358/3, 380. ZD člen 136, 136/2, 163, 136, 136/2, 163.
nedovoljena pritožba - sklep o dedovanju
Ker je pritožnica odstopila svoj dedni delež sodediču in s tem posledično iz naslova dedovanja, ni pridobila nobenega premoženja, nima pravnega interesa za pritožbo, ker zanjo sklep o dedovanju ne more biti neugoden, ne izpodbija pa svoje izjave o odstopu dednega deleža (ki bi jo sicer lahko izpodbijala le s tožbo).
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Prepričljivi so razlog izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je podana vzročna zveza med protipredpisno vožnjo obdolženca in nastalo prometno nesrečo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze (zagovor obdolženca, izpovedbi prič ter izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec (ki je vozil kmetijski traktor s priklopnikom) z zavijanjem z glavne ceste levo na stransko cesto povzročil kritično situacijo, ker je s tem zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, v posledici česar je prišlo do trčenja, v katerem je sopotnik v osebnem avtomobilu dobil hudo telesno poškodbo.
Sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki z iste tožbe, je sklep procesnega vodstva, zato zoper njega ni posebne pritožbe.