Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
ZTLR člen 42, 42. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367.
lastnik - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Prvi del izreka, ko sodišče "nalaga tožencema opustitev vsakršnega poseganja v solastninsko pravico, ki jo ima tožnica na nepremičninah parcelna št. 126/2 in parcelna št. 125/1", je presplošen, da bi bil določen in torej izvršljiv, zaradi česar ne more nadomestiti manjkajoče konkretne prepovedi "opustitve kakršnegakoli sekanja dreves v sadovnjaku, ki je v solasti tožnice ali obrezovanja žive meje okrog sadovnjaka v delu, ki meji na parcelo št. 26/1", zaradi česara ga pritožbeno sodišče ne more obravnavati, pa čeprav se toženca pritožujeta ravno proti temu delu. Manjkajoča odločitev, glede katere tožeča stranka ni (pravočasno) predlagala dopolnitve, je torej v korist tožencema, zato nimata pravnega interesa po pritožbi proti njej, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Predmet zaznambe iz 56. člena ZNP je med drugim procesno dejanje (predlog), s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti, zato so za odločanje o utemeljenosti predloga za zaznambo uvedbe postopka v zemljiški knjigi okoliščine, ki kažejo na neutemeljenost predloga za odvzem poslovne sposobnosti, pravno nepomembne.
posojilna pogodba - zastopanje - pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba - pooblastilo
Za posojilno pogodbo (557. - 566. člen ZOR), na kateri temelji vtoževana obveznost, zakon ne predpisuje posebne oblike, zato tudi pooblastilo za takšno pogodbo ne potrebuje posebne oblike. Kadar se ne zahteva posebna oblika pooblastila, je lahko pooblastilo dano v kakršnikoli obliki, tako npr. tudi molče ali s konkludentnim ravnanjem.
V izpodbijani odločbi zavzeto stališče, da bi tožeča stranka pri zagrinjanju zaves lahko uporabila navaden stol, ročaj metle ali stopila na mizo oz. pustila zaveso nezagrnjeno, ima lahko vpliv na soodgovornost tožeče stranke (v smislu 192. čl. ZOR). Prvotožena stranka pa se glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, ki kažejo na nespoštovanje predpisov o varstvu pri delu, ne more razbremeniti krivde za škodo v smislu 1. odst. 154. čl. ZOR. Niti miza niti stol namreč nista primerni sredstvi za delo čistilke na višini pri njenih vsakodnevnih opravilih, kot je npr. brisanje prahu z višje ležečih in težko dostopnih površin, ometanje pajčevin in podobna opravila. Našteta vsakodnevna opravila čistilke pa gotovo opravičujejo uporabo lestve kot nujnega pripomočka za delo.
stroški - pogodba o upravljanju - aktivna legitimacija
Ker je trajanje opravljanja nalog iz SZ vezano na pooblaščeno organizacijo prav do trenutka sklenitve pogodbe o upravljanju iz 22. člena SZ (145. člen SZ), pooblaščena organizacija (SPL) iz te pravne (in dejanske) podlage črpa svojo aktivno legitimacijo za izterjavo stroškov ogrevanja od enega lastnika večstanovanjske hiše.
ZPP člen 251, 251/2, 354, 354/1, 251, 251/2, 354, 354/1.
izvedenec
Če sodišče v nasprotju z določbo 2. odst. 251. čl. ZPP/77 pred postavitvijo izvedenca ne zasliši strank o tem, koga bo postavilo za izvedenca, pa to ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na pravilnost odločbe, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za žaljivo obdolžitev in za kršitev domneve nedolžnosti ni treba, da bi povzročitelj škode navedel konkreten člen Kazenskega zakonika. Dovolj je, da je iz njegovega opisa oškodovančevega dejanja mogoče brez težav razbrati vse znake kaznivega dejanja, v konkretnem primeru torej, da je tožnik kot policist pri opravljanju svoje službe z zlorabo svojih policijskih pooblastil s tožencem grdo ravnal.
predlog za pregon - oškodovanec - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je brez predloga strank na glavni obravnavi prebralo zapisnik o zaslišanju oškodovanca - priče, ki je pred glavno obravnavo umrl in ker je predlog za pregon podal v roku treh mesecev ter je nato državni tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih vložil obtožni predlog. Zato nista podani v pritožbi zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka.
Odškodninska odgovornost je med pravdni stranki porazdeljena pravilno Stroški mladoletnega tožnika, okoliščina, da so tudi pred tožnikovo poškodbo negodovali nad prelahko progo (predvidljivost škodnega ravnanja) in dejstvo, da je več otrok daljši čas smučalo izven označene smučarske proge, so sodišču prve stopnje narekovale odločitev, da je šola v večjem deležu odgovorna za tožniku nastalo škodo (60 %:40 %).
Pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki. Zato sta pogodbeni stranki svoje sprejete obveznosti dolžni izpolniti in zanje tudi odgovarjata.
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena za škodne dogodke na območju BiH, ne glede na to, da je bilo v nesreči na tem območju udeleženo samo vozilo zavarovanca.
V izreku je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da se ustavi "izvršba na računu pri banki". V obrazložitvi pa je pojasnilo razlog ustavitve izvršbe na računu pri banki tako, da je navedlo pravno podlago svoje odločitve, da se izvršba na računu pri banki ustavi.
pogodba o delu - zapadlost obveznosti - odlog plačila
Ne pritožbene trditve o razlogih, zakaj vtoževani dolg še ni bil plačan, ne trditve o predlogu za poplačilo preostanka vtoževane terjatve, niso pravno relevantne. Zgolj iniciativa tožene stranke, da doseže odlog obveznosti plačila, na zapadlost obveznosti ne vpliva.
Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.
Odlok in pravilnik, ki ju je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerje, ki je nastalo pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njem ni bilo pravnomočno odločeno.
Ker je tožena stranka vknjižena kot lastnica spornih posesti v z.k. na podlagi pravočasne odločbe o denacionalizaciji, napaka v postopku denacionalizacije ne more biti pravna podlaga za zahtevan vpis lastninske pravice v z.k. in ugotovitev, da je lastnica.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.