predlog za pregon - oškodovanec - branje zapisnika o izpovedbah
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je brez predloga strank na glavni obravnavi prebralo zapisnik o zaslišanju oškodovanca - priče, ki je pred glavno obravnavo umrl in ker je predlog za pregon podal v roku treh mesecev ter je nato državni tožilec po opravljenih preiskovalnih dejanjih vložil obtožni predlog. Zato nista podani v pritožbi zatrjevani bistveni kršitvi določb kazenskega postopka.
ZOR člen 129, 129. ZEG člen 74, 74. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4-2, 125, 125/1, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Pri dvostranskih vzajemnih pogodbah je za presojo izpodbojnosti pravnega dejanja tožeče stranke (kot kasnejšega stečajnega dolžnika) pomemben trenutek, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
Tožena stranka je očitno kljub neplačilu dobavljenega plina le-tega tožeči stranki še naprej dobavljala. Dobavljeni plin je že prešel v premoženje tožeče stranke. Tožeča stranka s spornima asignacijama svoje pogodbene obveznosti plačila dobavljenega plina ni izpolnila sočasno z izpolnitvijo tožene stranke. S poplačilom starejših terjatev s spornima asignacijama pa se je premoženje tožeče stranke zmanjšalo za toženi stranki plačanih skupno 2,400.000,00 SIT, ki bi bilo sicer namenjeno za poplačilo terjatev stečajnih upnikov.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. tč. drugega odst. 68. čl. ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo in ugotavlja le ali je upravni organ pravnomočnost odločbe potrdil, ne sme pa se spuščati v pravilnost vsebine pravnomočne odločbe.
Če najemodajalec v osmih dneh po prenehanju najemne pogodbe za določen čas najemnika toži na izpraznitev sobe, ni mogoče govoriti o molče podaljšanem pogodbenem razmerju.
Lega, širina in dolžina poti ter razne izmere v metrih in centimetrih niso ključna vprašanja v predmetni motenjski pravdi. Bistveno je vprašanje zadnjega stanja (so)posesti poti in varstva enega soposestnika proti drugemu, ki je z zgraditvijo škarpe na sredi skupne poti onemogočil dotedanji način izvrševanja oblasti nad stvarjo.
Vknjižba (vsebinsko gledano zaznamba) prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi na podlagi izdaje začasne odredbe ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi na nepremičnino in dovolitev vpisov na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnino.
Tudi če bi si tožnik uporabo travnika lastil nasilno, pritožnica z ugovorom tako imenovane viciozne posesti spričo določila člena 78/2 ZTLR, ne more uspeti. Dejstvo zatrjevanega solastništva sporne parcele in vložen predlog za razdelitev solastnega premoženja, pa nimata nobenega vpliva na izpodbijano odločitev, saj se v posestnem sporu, katerega cilj je začasna ureditev dejanskih razmerij, pravice ali posesti, po izrecnem določilu 1. ali 78. čl. ZTLR ne upošteva.
Brezposelnost in z njo povezane finančne težave, pri čemer dolžnica službe ne dobi, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo.
plačilo sodne takse za predlog za izvršbo - procesna predpostavka
Po 3. odst. 40. čl. ZIZ je potrebno le, da je taksa v naknadnem roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini
Sodišče prve stopnje ne sme kar zavreči predloga za izvršbo, če upnik v danem roku ne predloži listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice. Glede na posebna določila člena 168 Zakona o izvršbi in zavarovanju bi kazalo uporabiti člen 108/4 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s členom 15 ZIZ le, v kolikor na noben od v členu 168 ZIZ predvidenih načinov vpisa v zemljiško knjigo ne bi bilo mogoče doseči.
Ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po pravnomočni sodbi, nato pa je vložila revizjo s katero je bila uspešna in je bila pravnomočna sodba razveljavljena, je tožeča stranka, ki je nato tožbo umaknila, dolžna plačati le tiste stroške, ki so nastali z glavno obravnavo, ki je bila opravljena ker tožeča stranka ni takoj umaknila tožbe, ni ji pa dolžna plačati stroškov na prvi stopnji in revizijskih stroškov glede na določbo 1. odst. 158. čl. ZPP.
Ugovor dolžnika, da je s pravnomočno sodbo izkazal pravico do posesti, je v izvršilnem postopku na podlagi sklepa, izdanega v motenjski pravdi (izvršilni naslov) razlog, ki preprečuje izvršbo.
ZTLR člen 42, 42. ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367.
lastnik - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje pritožbe
Prvi del izreka, ko sodišče "nalaga tožencema opustitev vsakršnega poseganja v solastninsko pravico, ki jo ima tožnica na nepremičninah parcelna št. 126/2 in parcelna št. 125/1", je presplošen, da bi bil določen in torej izvršljiv, zaradi česar ne more nadomestiti manjkajoče konkretne prepovedi "opustitve kakršnegakoli sekanja dreves v sadovnjaku, ki je v solasti tožnice ali obrezovanja žive meje okrog sadovnjaka v delu, ki meji na parcelo št. 26/1", zaradi česara ga pritožbeno sodišče ne more obravnavati, pa čeprav se toženca pritožujeta ravno proti temu delu. Manjkajoča odločitev, glede katere tožeča stranka ni (pravočasno) predlagala dopolnitve, je torej v korist tožencema, zato nimata pravnega interesa po pritožbi proti njej, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43125
ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Če tožnik ne uspe do stopnje verjetnosti dokazati, da bi bil med strankama sklenjen kak zavezovalni posel, ki bi opravičeval dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče odločilo o izpolnitvi obveznosti opraviti razpolagalni pravni posel, verjetnost zahtevka ni izkazana. V takšnem primeru začasne odredbe ni mogoče izdati. Dajatvena tožba, s katero tožnik zahteva, da se tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je npr. dovolitev vknjižbe pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice v korist tožeče stranke, ne more biti podlaga za dovolitev zaznambe spora.
ZOR člen 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2, 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2.
jamčevanje za napake - stvarna napaka - vsebina pogodbe - raba - znižanje kupnine
Zaradi razlike v barvnih odtenkih sedežna garnitura v ničemer ne izgublja na funkcionalnosti. Glede na številnost različnih tovrstnih artiklov na trgu so za kupce nedvomno pomembne tudi (ali celo predvsem) druge lastnosti, med katere sodi tudi estetski izgled sedežne garniture v prostoru. Nič nenavadnega ali neobičajnega ni, da je sedežna garnitura v prostoru postavljena tako, da se njena zadnja stran vidi. Kupec na tak svoj namen tudi ni dolžan opozoriti prodajalca, saj ne gre za nikakršno posebno rabo stvari ali zahtevo, da bi morala stvar imeti posebne lastnosti. Tožnica je kupila celotno sedežno garnituro za dnevni prostor - od nje odstopa le en element oziroma hrbtna stran enega od elementov, kar pa pomeni manjvrednost garniture kot celote in ne le njenega posameznega elemeta, katerega samega ali brez katerega bi bila sedežna garnitura povsem drugačna ali pa je morda tožnica niti ne bi kupila. Napaka na tem elementu zato zmanjšuje vrednost cele garniture.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20664
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 371, 371/10, 371/11, 371, 371/10, 371/11.
tatvina - majhna tatvina
1. Ker je bil obdolženi R.B. v ponovljenem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ, tako kot v prejšnjem postopku (ne glede na to, da je bil s prejšnjo sodbo, ki je bila razveljavljena, spoznan za krivega, da je to kaznivo dejanje storil skupaj z drugim storilcem, ki je bil sedaj oproščen obtožbe) in mu je bila novem postopku izrečena enaka kazen, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 10.točke prvega odstvaka 371.člena ZKP.
2. Obdolženec R.B. je vzel denarnico z vso vsebino, pa se je šele kasneje izkazalo, da v njej ni vrednejših predmetov oziroma da gre za manjšo vsoto denarja, zato je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ in ne priviligirana oblika tega kaznivega dejanja po členu 211/II KZ.