ZPP člen 251, 251/2, 354, 354/1, 251, 251/2, 354, 354/1.
izvedenec
Če sodišče v nasprotju z določbo 2. odst. 251. čl. ZPP/77 pred postavitvijo izvedenca ne zasliši strank o tem, koga bo postavilo za izvedenca, pa to ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na pravilnost odločbe, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. tč. drugega odst. 68. čl. ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo in ugotavlja le ali je upravni organ pravnomočnost odločbe potrdil, ne sme pa se spuščati v pravilnost vsebine pravnomočne odločbe.
Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Če so toženi stranki delavke tožeče stranke res zagotovile, da delavci, s katerimi je nameravala skleniti pogodbe o zaposlitvi, ustrezajo pogojem Pogodbe, je bila upravičeno v dobri veri, da je s sklenitvijo štirih pogodb o zaposlitvi izpolnila svoje obveznosti po pogodbi. Na drugi strani pa je, spet ob predpostavki resničnosti teh trditev, tožeča stranka sama povzročila situacijo, ki je v Pogodbi opredeljena kot kršitev pogodbe in ki je dejanska podlaga uveljavljanega tožbenega zahtevka, s tem da je toženo stranko zavedla, da s sklenitvijo pogodb o zaposlitvi izpolnjuje Pogodbo.
Ker je tožena stranka že zaposlila štiri delavce za nedoločen čas, kot se je zavezala po pogodbi in za kar je dobila nasprotno izpolnitev, bi bilo treba nastalo situacijo obravnavati analogno z naknadno nemožnostjo izpolnitve, za katero je odgovorna tožeča stranka.
Odlok in pravilnik, ki ju je ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerje, ki je nastalo pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njem ni bilo pravnomočno odločeno.
Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.
Ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek po pravnomočni sodbi, nato pa je vložila revizjo s katero je bila uspešna in je bila pravnomočna sodba razveljavljena, je tožeča stranka, ki je nato tožbo umaknila, dolžna plačati le tiste stroške, ki so nastali z glavno obravnavo, ki je bila opravljena ker tožeča stranka ni takoj umaknila tožbe, ni ji pa dolžna plačati stroškov na prvi stopnji in revizijskih stroškov glede na določbo 1. odst. 158. čl. ZPP.
Toženec mora tožnici povrniti vse pravdne stroške, ker je tožnica uspela z zahtevkom na prepoved bodočih posegov, tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja pa je bil zavrnjen zato, ker se je tožnica poslužila dovoljene samopomoči in ker je toženec neposredno pred zadnjo glavno obravnavo vzpostavil prejšnje posestno stanje.
sodna taksa - izvršilni postopek - izterjava sodne takse
Sodišče s sklepom ugotovi koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa tudi v primeru, da taksni zavezanec sodišču ne predloži potrdila o plačilu takse.
Sodišče prve stopnje je taksnemu zavezancu obračunalo tudi takso za sklep, s katerim je predlog za izvršbo štelo za umaknjen. Taksa za tak sklep v določbah ZST ni predvidena.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43125
ZZK člen 44, 44/1, 44, 44/1. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora
Če tožnik ne uspe do stopnje verjetnosti dokazati, da bi bil med strankama sklenjen kak zavezovalni posel, ki bi opravičeval dajatveni tožbeni zahtevek, s katerim naj bi sodišče odločilo o izpolnitvi obveznosti opraviti razpolagalni pravni posel, verjetnost zahtevka ni izkazana. V takšnem primeru začasne odredbe ni mogoče izdati. Dajatvena tožba, s katero tožnik zahteva, da se tožencu na podlagi zavezovalnega posla naloži, da poda ustrezno izjavo volje, katere vsebina je npr. dovolitev vknjižbe pridobitve oz. prenehanja stvarne pravice v korist tožeče stranke, ne more biti podlaga za dovolitev zaznambe spora.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Kljub opozorilu dolžnik ni konkretiziral svoje ugovorne navedbe o tem, da se stanje dolga ne ujema z njegovo evidenco. Ker sodišču v zvezi s svojimi navedbami tudi ni predložil nobenih dokazov, dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
ZOR člen 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2, 479, 479-2, 479-3, 480, 480/2.
jamčevanje za napake - stvarna napaka - vsebina pogodbe - raba - znižanje kupnine
Zaradi razlike v barvnih odtenkih sedežna garnitura v ničemer ne izgublja na funkcionalnosti. Glede na številnost različnih tovrstnih artiklov na trgu so za kupce nedvomno pomembne tudi (ali celo predvsem) druge lastnosti, med katere sodi tudi estetski izgled sedežne garniture v prostoru. Nič nenavadnega ali neobičajnega ni, da je sedežna garnitura v prostoru postavljena tako, da se njena zadnja stran vidi. Kupec na tak svoj namen tudi ni dolžan opozoriti prodajalca, saj ne gre za nikakršno posebno rabo stvari ali zahtevo, da bi morala stvar imeti posebne lastnosti. Tožnica je kupila celotno sedežno garnituro za dnevni prostor - od nje odstopa le en element oziroma hrbtna stran enega od elementov, kar pa pomeni manjvrednost garniture kot celote in ne le njenega posameznega elemeta, katerega samega ali brez katerega bi bila sedežna garnitura povsem drugačna ali pa je morda tožnica niti ne bi kupila. Napaka na tem elementu zato zmanjšuje vrednost cele garniture.
Vknjižba (vsebinsko gledano zaznamba) prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi na podlagi izdaje začasne odredbe ni ovira za izdajo sklepa o izvršbi na nepremičnino in dovolitev vpisov na podlagi sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnino.
ZPPSL ne dopušča pobota le v primeru, če je terjatev odstopljena upniku v zadnjih šestih mesecih pred dnem začetka stečajnega postopka, upnik pa je vedel ali bi moral vedeti, da je postal dolžnik plačilno nesposoben ali da je proti njemu predlagan začetek stečajnega postopka oziroma postopka prisilne poravnave. Za tako situacijo pa v primeru obravnavanih verižnih kompenzacij ne gre.
Tožena stranka je bila že upnik tožeče stranke in je v opisani specifičnosti verižne kompenzacije kot enotnega posla in sklenjenega kroga dolžnikov tožeča stranka bila tista, ki je s cesijo pridobila terjatev do tožene stranke, ki je šele omogočala pobot njunih medsebojnih terjatev in obveznosti.
Sodišče mora v vsakem primeru posebej ugotoviti konkretne potrebe upravičenca do preživnine, s statističnimi podatki Ministrstva za del o povprečnih stroških za preživljanje pa si lahko pri svoji oceni le pomaga.