Od obračunane glavnice, ki predstavlja obračun obresti je moč zahtevati plačilo zamudnih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.
Obdolženčevo nestrinjanje s sojenjem, kot ga je podal v svoji zaključni besedi pred izrekom sodbe, ni moč šteti za napoved pritožbe. Zakon o kazenskem postopku v prvem odstavku 368. člena jasno določa, da morajo upravičenci do pritožbe, pritožbo napovedati; to pa lahko storijo takoj po razglasitvi sodbe oziroma pouku o pravici do pritožbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal po razglasitvi sodbe, pritožba ni dovoljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrglo (390. člen ZKP).
Ugovor dolžnika, da je s pravnomočno sodbo izkazal pravico do posesti, je v izvršilnem postopku na podlagi sklepa, izdanega v motenjski pravdi (izvršilni naslov) razlog, ki preprečuje izvršbo.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL43661
ZASP člen 170, 170/1, 174, 174/2, 170, 170/1, 174, 174/2.
začasna odredba
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik. Registracija avtorskega dela torej ustvarja dvojno domnevo, to je da te pravice obstajajo in da je njihov imetnik tisti, ki je v potrdilu iz registra označen kot tak.
Ker je tožena stranka vknjižena kot lastnica spornih posesti v z.k. na podlagi pravočasne odločbe o denacionalizaciji, napaka v postopku denacionalizacije ne more biti pravna podlaga za zahtevan vpis lastninske pravice v z.k. in ugotovitev, da je lastnica.
Tudi če bi si tožnik uporabo travnika lastil nasilno, pritožnica z ugovorom tako imenovane viciozne posesti spričo določila člena 78/2 ZTLR, ne more uspeti. Dejstvo zatrjevanega solastništva sporne parcele in vložen predlog za razdelitev solastnega premoženja, pa nimata nobenega vpliva na izpodbijano odločitev, saj se v posestnem sporu, katerega cilj je začasna ureditev dejanskih razmerij, pravice ali posesti, po izrecnem določilu 1. ali 78. čl. ZTLR ne upošteva.
Brezposelnost in z njo povezane finančne težave, pri čemer dolžnica službe ne dobi, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Lega, širina in dolžina poti ter razne izmere v metrih in centimetrih niso ključna vprašanja v predmetni motenjski pravdi. Bistveno je vprašanje zadnjega stanja (so)posesti poti in varstva enega soposestnika proti drugemu, ki je z zgraditvijo škarpe na sredi skupne poti onemogočil dotedanji način izvrševanja oblasti nad stvarjo.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
Prepoved prodaje stanovanja, ki jo je sedanji lastnik stanovanja dogovoril s prodajalcem ob nakupu, ne zajema tudi prepovedi izvršilnemu sodišču stanovanje prodati zaradi poplačila terjatev dolžnikovih upnikov. Prepoved odtujitve iz 122. člena SZ se namreč nanaša le na odtujitev s pogodbo ali drugim pravnim poslom, medtem, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 2. odstavka 19. člena ZSR v zvezi s 4. odstavkom 19. člena ZSR, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravico do odkupa ima le tisti uporabnik iz stanovanja, ki je ostal v stanovanju po izselitvi imetnika, ko ne gre za primer iz 4. odstavka 19. člena.