Če najemodajalec v osmih dneh po prenehanju najemne pogodbe za določen čas najemnika toži na izpraznitev sobe, ni mogoče govoriti o molče podaljšanem pogodbenem razmerju.
V izpodbijani odločbi zavzeto stališče, da bi tožeča stranka pri zagrinjanju zaves lahko uporabila navaden stol, ročaj metle ali stopila na mizo oz. pustila zaveso nezagrnjeno, ima lahko vpliv na soodgovornost tožeče stranke (v smislu 192. čl. ZOR). Prvotožena stranka pa se glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, ki kažejo na nespoštovanje predpisov o varstvu pri delu, ne more razbremeniti krivde za škodo v smislu 1. odst. 154. čl. ZOR. Niti miza niti stol namreč nista primerni sredstvi za delo čistilke na višini pri njenih vsakodnevnih opravilih, kot je npr. brisanje prahu z višje ležečih in težko dostopnih površin, ometanje pajčevin in podobna opravila. Našteta vsakodnevna opravila čistilke pa gotovo opravičujejo uporabo lestve kot nujnega pripomočka za delo.
Zemljiškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. tč. drugega odst. 68. čl. ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo in ugotavlja le ali je upravni organ pravnomočnost odločbe potrdil, ne sme pa se spuščati v pravilnost vsebine pravnomočne odločbe.
Sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz določbe 122. člena ZNP v zvezi z določbo 130. člena ZNP, ki vsebuje načela delitvenega postopka, prav tako ni ugotovilo in ocenilo tistih dejanskih okoliščin, ki predstavljajo podlago za odločitev o delitvi skupnega premoženja.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za gospodarski spor, ne pridejo v poštev določbe Zakona o sodnih taksah (taksne tarife) o 100 % povečani sodni taksi v postopku v gospodarskih sporih.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe in odločilo, da bo o upnikovi terjatvi in stroških odločeno v pravdnem postopku.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20664
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 371, 371/10, 371/11, 371, 371/10, 371/11.
tatvina - majhna tatvina
1. Ker je bil obdolženi R.B. v ponovljenem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ, tako kot v prejšnjem postopku (ne glede na to, da je bil s prejšnjo sodbo, ki je bila razveljavljena, spoznan za krivega, da je to kaznivo dejanje storil skupaj z drugim storilcem, ki je bil sedaj oproščen obtožbe) in mu je bila novem postopku izrečena enaka kazen, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 10.točke prvega odstvaka 371.člena ZKP.
2. Obdolženec R.B. je vzel denarnico z vso vsebino, pa se je šele kasneje izkazalo, da v njej ni vrednejših predmetov oziroma da gre za manjšo vsoto denarja, zato je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ in ne priviligirana oblika tega kaznivega dejanja po členu 211/II KZ.
Za ugotovitev kvalifikatornega elementa velike tatvine, to je velike premoženjske koristi, je pomemben čas storitve dejanja in povprečna čista plača v gospodarstvu v času storitve dejanja, ne pa plača, ki je bila v času na katerega se nanaša ocena vrednosti po oškodovancu.
Sodišče prve stopnje je izločilo kazenski postopek zoper enega od obdolžencev, zoper drugega od obdolžencev pa je kazenski postopek dokončalo. Sodišče prve stopnje pa je v tistem spisu, v katerega je bil prenešen obtožni predlog zoper obdolženca, za katerega je bil kazenski postopek izločen, odločilo še v tistem delu zoper tistega obdolženca, zoper katerega kazenski postopek sploh ni bil izločen in je bil že v prvotni zadevi pravnomočno končan. Zato je pritožbeno sodišče napako sodišča prve stopnje odpravilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na tistega obdolženca, zoper katerega je bil kazenski postopek že pravnomočno končan, saj ta del obtožnega predloga ni bil prenešen po izročitvi v nov spis.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
vpis v zemljiško knjigo - razlaga pogodbe - pravni posel - pridobitev lastninske pravice
Če prvotožnik ni pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini, niti obligacijske pravice od tožencev zahtevati razpolagalno dejanje, takšne pravice tudi ni mogel prenesti na drugotožnika in tretjetožnico. Bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 354. člena ZPP/77 ni podana, če dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ni ocenilo, ni odločilnega pomena.
Predmet zaznambe iz 56. člena ZNP je med drugim procesno dejanje (predlog), s katerim se uvede postopek za odvzem poslovne sposobnosti, zato so za odločanje o utemeljenosti predloga za zaznambo uvedbe postopka v zemljiški knjigi okoliščine, ki kažejo na neutemeljenost predloga za odvzem poslovne sposobnosti, pravno nepomembne.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
Dejstvo, da si dolžnik prizadeva za iskanje primernega stanovanja, ni razlog za odlog dovoljene izvršbe zaradi izpraznitve in izročitve stanovanja upnici.