Sodišče mora v vsakem primeru posebej ugotoviti konkretne potrebe upravičenca do preživnine, s statističnimi podatki Ministrstva za del o povprečnih stroških za preživljanje pa si lahko pri svoji oceni le pomaga.
Prepoved prodaje stanovanja, ki jo je sedanji lastnik stanovanja dogovoril s prodajalcem ob nakupu, ne zajema tudi prepovedi izvršilnemu sodišču stanovanje prodati zaradi poplačila terjatev dolžnikovih upnikov. Prepoved odtujitve iz 122. člena SZ se namreč nanaša le na odtujitev s pogodbo ali drugim pravnim poslom, medtem, ko je podlaga prodaje v izvršilnem postopku sodna odločba.
Ker tožeča stranka ni dokazala obstoja okoliščin iz 2. odstavka 19. člena ZSR v zvezi s 4. odstavkom 19. člena ZSR, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Pravico do odkupa ima le tisti uporabnik iz stanovanja, ki je ostal v stanovanju po izselitvi imetnika, ko ne gre za primer iz 4. odstavka 19. člena.
V izpodbijani odločbi zavzeto stališče, da bi tožeča stranka pri zagrinjanju zaves lahko uporabila navaden stol, ročaj metle ali stopila na mizo oz. pustila zaveso nezagrnjeno, ima lahko vpliv na soodgovornost tožeče stranke (v smislu 192. čl. ZOR). Prvotožena stranka pa se glede na dosedanje ugotovitve sodišča prve stopnje, ki kažejo na nespoštovanje predpisov o varstvu pri delu, ne more razbremeniti krivde za škodo v smislu 1. odst. 154. čl. ZOR. Niti miza niti stol namreč nista primerni sredstvi za delo čistilke na višini pri njenih vsakodnevnih opravilih, kot je npr. brisanje prahu z višje ležečih in težko dostopnih površin, ometanje pajčevin in podobna opravila. Našteta vsakodnevna opravila čistilke pa gotovo opravičujejo uporabo lestve kot nujnega pripomočka za delo.
V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, mora delež nad eno polovico dokazati tista stranka, ki na skupnem premoženju uveljavlja delež, ki je večji kot polovica.
Ker je tožena stranka priložila dokaz, da je v spornem času plačala nekaj stroškov upravljanja hiše, sodišče prve stopnje pa tega ni upoštevalo, je bilo treba sodbo razveljaviti. Toženec pa nima prav, ko trdi, da ker se ni strinjal z upravnikom, ki ga je izbrala večina stanovalcev, bo stroške upravnika plačal sam.
Kadar je sklep o začasni odredbi izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, ima učinek sklepa o izvršbi. To pomeni, da mora imeti predlog za začasno odredbo vse tiste sestavine kot predlog za izvršbo
sodna taksa - izvršilni postopek - izterjava sodne takse
Sodišče s sklepom ugotovi koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa tudi v primeru, da taksni zavezanec sodišču ne predloži potrdila o plačilu takse.
Sodišče prve stopnje je taksnemu zavezancu obračunalo tudi takso za sklep, s katerim je predlog za izvršbo štelo za umaknjen. Taksa za tak sklep v določbah ZST ni predvidena.
Toženec mora tožnici povrniti vse pravdne stroške, ker je tožnica uspela z zahtevkom na prepoved bodočih posegov, tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja pa je bil zavrnjen zato, ker se je tožnica poslužila dovoljene samopomoči in ker je toženec neposredno pred zadnjo glavno obravnavo vzpostavil prejšnje posestno stanje.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
Neuspešna izvršba nepremičnine dolžnika, ki je obremenjena, nakazuje na utemeljenost upnikovega predloga za spremembo predmeta izvršbe s prodajo druge dolžnikove, neobremenjene nepremičnine.
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
vpis v zemljiško knjigo - razlaga pogodbe - pravni posel - pridobitev lastninske pravice
Če prvotožnik ni pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini, niti obligacijske pravice od tožencev zahtevati razpolagalno dejanje, takšne pravice tudi ni mogel prenesti na drugotožnika in tretjetožnico. Bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 354. člena ZPP/77 ni podana, če dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ni ocenilo, ni odločilnega pomena.
Ravnanje obdolženega, ko je oškodovanko z eno roko prijel okoli ramen, z drugo pa ji segel pod majico, ne da bi jo stisnil ali kako drugače povlekel ter jo nato, ko je zakričala, tudi takoj spustil, ne predstavlja uporabe sile (torej moči) proti oškodovanki z namenom, da bi jo prisilil ali poskusil prisiliti, da trpi kakšno spolno dejanje.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Prepričljivi so razlog izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je podana vzročna zveza med protipredpisno vožnjo obdolženca in nastalo prometno nesrečo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze (zagovor obdolženca, izpovedbi prič ter izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec (ki je vozil kmetijski traktor s priklopnikom) z zavijanjem z glavne ceste levo na stransko cesto povzročil kritično situacijo, ker je s tem zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, v posledici česar je prišlo do trčenja, v katerem je sopotnik v osebnem avtomobilu dobil hudo telesno poškodbo.
Presoja o vprašanju, ali so stroški analize "potrebni stroški", ki jih mora naročnik po 1. odst. 841. čl. ZOR povrniti špediterju, je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je bil špediter pri sestavljanju ECL dovolj skrben.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je na podlagi spremljajočih listin tožeča stranka pravilno sestavila ECL in da je pri tem uporabila vse podatke. Hkrati pa je ugotovilo, da bi špediter lahko podvomil v pravilnost navedene tarifne številke carinske tarife, ker da je že večkrat carinil "enako blago". Ti dve bistveni dejanski ugotovitvi pa se izključujeta.