V zvezi s tožbenim zahtevkom za ustavitev plačevanja preživnine je treba upoštevati ne le nadomestilo za brezposelnost, ki ga dobiva preživninski zavezanec, temveč tudi dohodek iz 5 ha velikega posestva kot tudi možnosti zaslužka s postranskim delom (opravljanje voženj s traktorjem drugim, delo s kombajnom za druge).
ZTLR člen 33, 33. ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
vpis v zemljiško knjigo - razlaga pogodbe - pravni posel - pridobitev lastninske pravice
Če prvotožnik ni pridobil lastninske pravice na sporni nepremičnini, niti obligacijske pravice od tožencev zahtevati razpolagalno dejanje, takšne pravice tudi ni mogel prenesti na drugotožnika in tretjetožnico. Bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke 354. člena ZPP/77 ni podana, če dokaz, ki ga sodišče prve stopnje ni ocenilo, ni odločilnega pomena.
Če se lastnik s hipoteko obremenjene nepremičnine spremeni, lahko upnik od novega lastnika, ki ni njegov osebni dolžnik, s hipotekarno tožbo zahteva le dopustitev izvršbe na to nepremičnino, ne pa tudi plačila dolga.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20664
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 371, 371/10, 371/11, 371, 371/10, 371/11.
tatvina - majhna tatvina
1. Ker je bil obdolženi R.B. v ponovljenem postopku spoznan za krivega kaznivega dejanja tatvine po členu 211/I KZ, tako kot v prejšnjem postopku (ne glede na to, da je bil s prejšnjo sodbo, ki je bila razveljavljena, spoznan za krivega, da je to kaznivo dejanje storil skupaj z drugim storilcem, ki je bil sedaj oproščen obtožbe) in mu je bila novem postopku izrečena enaka kazen, ni podana absolutna bistvena kršitev iz 10.točke prvega odstvaka 371.člena ZKP.
2. Obdolženec R.B. je vzel denarnico z vso vsebino, pa se je šele kasneje izkazalo, da v njej ni vrednejših predmetov oziroma da gre za manjšo vsoto denarja, zato je podano temeljno kaznivo dejanje tatvine po členu 211/I KZ in ne priviligirana oblika tega kaznivega dejanja po členu 211/II KZ.
ZPP člen 251, 251/2, 354, 354/1, 251, 251/2, 354, 354/1.
izvedenec
Če sodišče v nasprotju z določbo 2. odst. 251. čl. ZPP/77 pred postavitvijo izvedenca ne zasliši strank o tem, koga bo postavilo za izvedenca, pa to ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na pravilnost odločbe, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZPP člen 249. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
sodni cenilec - stroški sodnega cenilca
Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za delo v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev.
Po določbi 2. točke 1. odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih je za sojenje v sporu v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
ZD člen 106, 107, 107/2, 106, 107, 107/2. ZN člen 47, 47/3, 47, 47/3.
izročilna pogodba - obličnost
Posebna obličnostna zahteva iz 3. točke 47. čl. Zakona o notariatu (pogodba, sklenjena v notarskem zapisu) ni pogoj veljavnosti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja med prednikom in potomcem, ki ni bila sklenjena z vsemi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da dedujejo po predniku. Ker ne gre za pravo izročilno pogodbo, so za presojo njene veljavnosti odločilni splošni predpisi civilnega prava.
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe in odločilo, da bo o upnikovi terjatvi in stroških odločeno v pravdnem postopku.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Tudi kazenski postopki, ki tečejo zoper obdolženca niti še niso pravnomočni končani, so lahko ena od okoliščin, ki kažejo na nevarnost da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje.
pravo intelektualne lastnine - zavarovanje terjatev
VSL43661
ZASP člen 170, 170/1, 174, 174/2, 170, 170/1, 174, 174/2.
začasna odredba
Dokler se ne dokaže nasprotno, se šteje, da ustrezne pravice na registriranih delih obstajajo in da pripadajo tisti osebi, ki je v registru označena kot njen imetnik. Registracija avtorskega dela torej ustvarja dvojno domnevo, to je da te pravice obstajajo in da je njihov imetnik tisti, ki je v potrdilu iz registra označen kot tak.
Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Če dolžnik obrazloženo ugovarja plačilu obveznosti v celoti, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Glede na to, da prvostopno sodišče v razlogih sicer na splošno ugotavlja in upošteva, da so se glede na starost obeh deklet njune potrebe od določitve do vložitve predmetne tožbe povečale, bi vsekakor moralo spremenjene okoliščine nasprotne pravdne stranke, konkretno G. H., upoštevati celovito, kar pomeni, da bi moralo tudi ugotoviti, v katerem obdobju in v kakšnih zneskih je prejemala štipendijo, saj ta po pritožbenem zahtrjevanju znaša toliko, kot tožnik mesečno plačuje preživnine za obe hčerki skupaj. Nadalje bi moralo, ker pri svoji odločitvi upošteva tudi povečane potrebe G. H., le-te bolj konkreteno ugotoviti in vsaj približno oceniti, saj se brez te ocene ne da presoditi, če tudi spremenjene okoliščine na njeni strani, kljub prejemanju štipendije, ne dovoljujejo predlaganega znižanja. Kar pa se tiče pritožbenega opozorila, da je morala biti preživnina v obdobju, ko ni bil zaposlen, plačana iz kupnine, ki jo je prejel iz naslova prodanega skupnega premoženja z zakonito zastopnico - skupne hiše, mu je treba pojasniti, da ni pomembno iz katerih sredstev je bila preživnina plačana, pač pa zadostuje dejstvo, da je tožnik imel na razpolago sredstva za svoje preživljanje in za preživljanje svojih otrok, torej za plačevanje določene preživnine, pa čeprav iz naslova kupnine, saj zakon (ZZZDR) ne določa, da mora preživnino preživninski zavezanec plačevati iz sredstev svojega osebnega dohodka. Tako se tožnikov predlog po znižanju preživnine tudi za obdobje njegove nezaposlenosti izkaže kot neutemeljen.
stvarna služnost - služnostna pravica hoje in vožnje z vsemi motornimi vozili - priposestvovanje stvarne služnosti - zemljiškoknjižna listina
V razpravi o obstoju služnostne poti, katere pridobitev tožeča stranka uveljavlja na podlagi priposestvovanja, se sodišče omeji le na ugotavljanje dejstev, ki se nanašajo na vtoževano pot.
Obravnavanje dejstev, ki bi kazala morebiten obstoj drugih poti, je pravno nerelevantno in s tem nepotrebno.