Ugovor dolžnika, da je s pravnomočno sodbo izkazal pravico do posesti, je v izvršilnem postopku na podlagi sklepa, izdanega v motenjski pravdi (izvršilni naslov) razlog, ki preprečuje izvršbo.
Ker je sodišče prve stopnje z vpogledom v druge izvršilne zadeve ugotovilo, da dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je odločitev o predhodnem zavarovanju preživninske terjatve pravilna, saj dolžnik ni izkazal nobenih razlogov za njeno prenehanje.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Prepričljivi so razlog izpodbijane sodbe iz katerih je sodišče prve stopnje zaključilo, da je podana vzročna zveza med protipredpisno vožnjo obdolženca in nastalo prometno nesrečo. Opirajoč se na vse izvedene dokaze (zagovor obdolženca, izpovedbi prič ter izvedensko mnenje izvedenca prometne stroke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec (ki je vozil kmetijski traktor s priklopnikom) z zavijanjem z glavne ceste levo na stransko cesto povzročil kritično situacijo, ker je s tem zaprl pot nasproti vozečemu vozilu, v posledici česar je prišlo do trčenja, v katerem je sopotnik v osebnem avtomobilu dobil hudo telesno poškodbo.
Za žaljivo obdolžitev in za kršitev domneve nedolžnosti ni treba, da bi povzročitelj škode navedel konkreten člen Kazenskega zakonika. Dovolj je, da je iz njegovega opisa oškodovančevega dejanja mogoče brez težav razbrati vse znake kaznivega dejanja, v konkretnem primeru torej, da je tožnik kot policist pri opravljanju svoje službe z zlorabo svojih policijskih pooblastil s tožencem grdo ravnal.
Dolžnik ima pravico vložiti pritožbo osebno, brez pooblaščenca (1. odstavek 86. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pri čemer je dolžnik pravni pouk izpodbijanega sklepa, ki ga opozarja le na to, da če bo vložil pritožbo po pooblaščencu, mora biti ta odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, očitno napačno razumel, ker mu ta ne krati njegove pravice do osebne pritožbe.
Sodišče prve stopnje je izločilo kazenski postopek zoper enega od obdolžencev, zoper drugega od obdolžencev pa je kazenski postopek dokončalo. Sodišče prve stopnje pa je v tistem spisu, v katerega je bil prenešen obtožni predlog zoper obdolženca, za katerega je bil kazenski postopek izločen, odločilo še v tistem delu zoper tistega obdolženca, zoper katerega kazenski postopek sploh ni bil izločen in je bil že v prvotni zadevi pravnomočno končan. Zato je pritožbeno sodišče napako sodišča prve stopnje odpravilo tako, da je izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na tistega obdolženca, zoper katerega je bil kazenski postopek že pravnomočno končan, saj ta del obtožnega predloga ni bil prenešen po izročitvi v nov spis.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL43446
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
odločilna dejstva
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, če v sodbi ni razlogov o tem, kako sodišče ocenjuje dejstvo, da je tožena stranka menjala logotip (grafično podobo znaka podjetja), glede na to, da je tožeča stranka med postopkom zatrjevala, da je do tedaj tožena stranka uporabljala logotip, ki je njeno avtorsko delo, pri čemer pa naj bi ga tudi skazila, nato pa je kmalu po prejemu opozorilnega pisma menjala logotip.
ZOR člen 129, 129. ZEG člen 74, 74. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/4-2, 125, 125/1, 125/4-2.
izpodbijanje pravnih dejanj - asignacija
Pri dvostranskih vzajemnih pogodbah je za presojo izpodbojnosti pravnega dejanja tožeče stranke (kot kasnejšega stečajnega dolžnika) pomemben trenutek, ko je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno.
Tožena stranka je očitno kljub neplačilu dobavljenega plina le-tega tožeči stranki še naprej dobavljala. Dobavljeni plin je že prešel v premoženje tožeče stranke. Tožeča stranka s spornima asignacijama svoje pogodbene obveznosti plačila dobavljenega plina ni izpolnila sočasno z izpolnitvijo tožene stranke. S poplačilom starejših terjatev s spornima asignacijama pa se je premoženje tožeče stranke zmanjšalo za toženi stranki plačanih skupno 2,400.000,00 SIT, ki bi bilo sicer namenjeno za poplačilo terjatev stečajnih upnikov.
Če najemodajalec v osmih dneh po prenehanju najemne pogodbe za določen čas najemnika toži na izpraznitev sobe, ni mogoče govoriti o molče podaljšanem pogodbenem razmerju.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 337/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
dokaz
V pritožbi sme pritožnik predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do konca glavne obravnave, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 286. člena ZPP. Če je bila sodna odločba izdana brez naroka, se šteje, da stranka brez svoje krivde ni mogla predložiti dokaze in jih zato lahko kot nove dokaze predlaga v pritožbi.
Tudi če bi si tožnik uporabo travnika lastil nasilno, pritožnica z ugovorom tako imenovane viciozne posesti spričo določila člena 78/2 ZTLR, ne more uspeti. Dejstvo zatrjevanega solastništva sporne parcele in vložen predlog za razdelitev solastnega premoženja, pa nimata nobenega vpliva na izpodbijano odločitev, saj se v posestnem sporu, katerega cilj je začasna ureditev dejanskih razmerij, pravice ali posesti, po izrecnem določilu 1. ali 78. čl. ZTLR ne upošteva.
Brezposelnost in z njo povezane finančne težave, pri čemer dolžnica službe ne dobi, posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe po 2. odst. 71. čl. ZIZ ne predstavljajo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Tudi kazenski postopki, ki tečejo zoper obdolženca niti še niso pravnomočni končani, so lahko ena od okoliščin, ki kažejo na nevarnost da bo obdolženec ponovil kaznivo dejanje.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.