Ker oškodovanka kot tožilka kljub večkratni zahtevi sodišča prve stopnje svojega nerazumljivega obtožnega akta, ki ni vseboval niti kraja, niti časa storitve kaznivega dejanja, pomanjkljiv pa je bil tudi opis ravnanja obdolženke, v danih rokih ni ustrezno popravila, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je takšen obtožni predlog zavrglo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.
Zavarovalna pogodba ni bila sklenjena za škodne dogodke na območju BiH, ne glede na to, da je bilo v nesreči na tem območju udeleženo samo vozilo zavarovanca.
Ugovor dolžnika, da je s pravnomočno sodbo izkazal pravico do posesti, je v izvršilnem postopku na podlagi sklepa, izdanega v motenjski pravdi (izvršilni naslov) razlog, ki preprečuje izvršbo.
Toženec mora tožnici povrniti vse pravdne stroške, ker je tožnica uspela z zahtevkom na prepoved bodočih posegov, tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja pa je bil zavrnjen zato, ker se je tožnica poslužila dovoljene samopomoči in ker je toženec neposredno pred zadnjo glavno obravnavo vzpostavil prejšnje posestno stanje.
Ravnanje obdolženega, ko je oškodovanko z eno roko prijel okoli ramen, z drugo pa ji segel pod majico, ne da bi jo stisnil ali kako drugače povlekel ter jo nato, ko je zakričala, tudi takoj spustil, ne predstavlja uporabe sile (torej moči) proti oškodovanki z namenom, da bi jo prisilil ali poskusil prisiliti, da trpi kakšno spolno dejanje.
Lega, širina in dolžina poti ter razne izmere v metrih in centimetrih niso ključna vprašanja v predmetni motenjski pravdi. Bistveno je vprašanje zadnjega stanja (so)posesti poti in varstva enega soposestnika proti drugemu, ki je z zgraditvijo škarpe na sredi skupne poti onemogočil dotedanji način izvrševanja oblasti nad stvarjo.
Posrednikova dolžnost je v tem, da naročitelja spravi v stik s tretjo osebo, od interesentov pa je odvisno ali se bosta spustila v pogajanja in ali bosta sklenila pogodbo. Posrednik je dolžan posredovati pri pogajanjih samo, če je s posredniško pogodbo posebej prevzel tako obveznost.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine
Odločitev prvostopnega sodišča je v skladu z določbo 2. odst. 62. čl. ZIZ, saj ne glede na konkretno vsebino ugovornih razlogov razveljavlja sklep o izvršbi v tistem delu, s katerim je dovoljena izvršba, v preostalem delu pa se bo postopek nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP člen 251, 251/2, 354, 354/1, 251, 251/2, 354, 354/1.
izvedenec
Če sodišče v nasprotju z določbo 2. odst. 251. čl. ZPP/77 pred postavitvijo izvedenca ne zasliši strank o tem, koga bo postavilo za izvedenca, pa to ni vplivalo in tudi ni moglo vplivati na pravilnost odločbe, ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Trpinčenje, torej dalj časa trajajoče psihično ali fizično trpljenje, ki naj bi ga obdolženec kot oče pozročal svojim otrokom, je znak kvalificirane oblike kaznivega dejanja po členu 201/II KZ in mora izhajati iz opisa kaznivega dejanja.
ZOR člen 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 200/1, 200/2.
objektivna odgovornost - deljena odgovornost
Objektivno odgovorna tožena stranka (174. čl. ZOR) je dokazovala, da je za nesrečo pri delu s povečano nevarnostjo (173. čl. ZOR) in s tem tožniku nastalo škodo, deloma (do 20 %) kriv oškodovanec - tožnik sam (tretji odstavek 177. čl. ZOR), zato je oškodovanec dolžan trpeti do ugotovljene višine svoje krivde svojo škodo sam.
pravo intelektualne lastnine - civilno procesno pravo
VSL43446
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
odločilna dejstva
Sodba sodišča prve stopnje nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, če v sodbi ni razlogov o tem, kako sodišče ocenjuje dejstvo, da je tožena stranka menjala logotip (grafično podobo znaka podjetja), glede na to, da je tožeča stranka med postopkom zatrjevala, da je do tedaj tožena stranka uporabljala logotip, ki je njeno avtorsko delo, pri čemer pa naj bi ga tudi skazila, nato pa je kmalu po prejemu opozorilnega pisma menjala logotip.
sodna taksa - izvršilni postopek - izterjava sodne takse
Sodišče s sklepom ugotovi koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa tudi v primeru, da taksni zavezanec sodišču ne predloži potrdila o plačilu takse.
Sodišče prve stopnje je taksnemu zavezancu obračunalo tudi takso za sklep, s katerim je predlog za izvršbo štelo za umaknjen. Taksa za tak sklep v določbah ZST ni predvidena.
V izreku je sodišče prve stopnje izrecno zapisalo, da se ustavi "izvršba na računu pri banki". V obrazložitvi pa je pojasnilo razlog ustavitve izvršbe na računu pri banki tako, da je navedlo pravno podlago svoje odločitve, da se izvršba na računu pri banki ustavi.