ZPP člen 249. Pravilnik o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev člen 1.
sodni cenilec - stroški sodnega cenilca
Izvedenec ima pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za delo v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo storitev sodnih izvedencev in sodnih cenilcev.
ZD člen 106, 107, 107/2, 106, 107, 107/2. ZN člen 47, 47/3, 47, 47/3.
izročilna pogodba - obličnost
Posebna obličnostna zahteva iz 3. točke 47. čl. Zakona o notariatu (pogodba, sklenjena v notarskem zapisu) ni pogoj veljavnosti pogodbe o izročitvi in razdelitvi premoženja za življenja med prednikom in potomcem, ki ni bila sklenjena z vsemi potomci, ki bodo po zakonu poklicani, da dedujejo po predniku. Ker ne gre za pravo izročilno pogodbo, so za presojo njene veljavnosti odločilni splošni predpisi civilnega prava.
Posebno obveznost, s katero se obdolžencu naloži plačilo določenega zneska oškodovancu, ni mogoče naložiti v pogojni obsodbi, v kolikor v sodbi tudi ni odločeno o premoženjskopravnem zahtevku.
Če začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve z zahtevkom (terjatvijo) nima zveze, potem se ne more doseči namen zavarovanja in je potrebno tak predlog zavrniti.
Pri ugotavljanju nabavne vrednosti za odmero zavarovalnine v zvezi z zavarovanjem avtomobilskega kaska, je potrebno tudi upoštevati, na kakšen način je bilo kupljeno vozilo, glede katerega se uveljavlja zavarovalnina.
Sodišče prve stopnje je trem starejšim mladoletnikom ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izreklo še vzgojni ukrep navodila in prepovedi, taka kombinacija pa po kazenskem zakoniku ne pride v poštev. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep in je vsem trem mladoletnikom izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi. Po čl. 387 ZKP pa je spremenilo sklep še v zvezi z enim mladoletnikom, kateremu je bil prav tako izrečen ukor hkrati z navodilom, čeprav v tej smeri ni bilo pritožbe.
Ni se moč strinjati s pritožnico, da obeh obravnavanih kaznivih dejanj že zaradi višine zagrožene kazni od enega do osmih let zapora za obravnavano kaznivo dejanje, ni moč opredeliti kot dejanj majhnega pomena. Znotraj posameznega abstraktno opredeljenega kaznivega dejanja je namreč zajeto veliko različnih primerov, ki se v realnosti pojavljajo v hujših ali blažjih oblikah, v skladu s tem pa je tudi kazen zagrožena v določenem razponu. Tudi v primeru kaznivega dejanja ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po tretjem odst. 250. čl. KZ, je zakonodajalec zajel velik spekter možnih dejanj in sicer od najbolj nevarnih pa do tistih, ki je predstavljajo posebne nevarnosti za varovano dobrino in jih je zato mogoče ob obstoju še drugih (objektivnih in subjektivnih) okoliščin, opredeliti kot dejanje majhnega pomena.
poškodovanje tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje
Nadaljevano kaznivo dejanje je eno samo kaznivo dejanje zato obdolženega ni mogoče spoznati za krivega kaznivih dejanj, ki po svoji vsebini in času storitve sovpadajo z navedenim kaznivim dejanjem za katerega je bil obdolženi že pravnomočno obsojen.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti
Podana je kršitev določil ZTVCP - čl. 62/II v primeru, če je obdolženi sicer pričel prehitevati motoristko na predpisani bočni oddaljenosti, to pa kasneje zaradi nasproti vozečega vozila, ki ga je lahko pričakoval zmanjšal tako, da je z zadnjim delom vozila podrsal z njeno roko, v posledici česar je padla in se poškodovala.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Prejšnje življenje obtoženke, ki je bila kar devetkrat kaznovana zaradi kaznivih dejanj tatvine in dejstvo, da je kmalu po odpustu iz prestajanja zadnje kazni in v času, ko ji je bila odložena izvršitev še neprestane kazni, ponovila kar tri istovrstna kazniva dejanja, kaže na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
KZ člen 145, 145/1, 146, 146/1, 145, 145/1, 146, 146/1.
ogrožanje varnosti - grdo ravnanje
Kaznivo dejanje po čl. 146/1 KZ je specialno v razmerju do kaznivega dejanja po čl. 145/1 KZ. Zato se zakonski znaki ne pokrivajo. Če je bila prvotna obtožba vložena zaradi kaznivega dejanja po čl. 145/1 v pravni opredelitvi na čl. 146/1 KZ, je ob nedokazanem naklepu glede sledi poškodb pri oškodovancu, nastalih zaradi preprečevanja ogroženosti, pravilno izrečena oprostilna sodba.
KZ člen 69, 69/2, 133, 133/2, 69, 69/2, 133, 133/2.
lahka telesna poškodba - odvzem predmetov
Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.
Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.
razveljavitev pogodbe - prenehanje pravice - prevara
Tožeča stranka v odškodninski pravdi trdi, da je sklenjena poravnava z zavarovalnico izpodbojna zaradi napake volje. To pa mora uveljavljati s samostojno tožbo. Šele, ko sodišče z oblikovalno sodbo razveljavi sklenjeno poravnavo, ta preneha veljati.
Nespoštovanje 8-dnevnega roka za pripravo obrambe (3. odst. 288. čl.
ZKP) v tem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in predstavlja le nebistveno kršitev določb kazenskega postopka; glavna obravnava namreč ni bila opravljena, pač pa je bila preložena, gre pa tudi za enostavno zadevo v kateri obtoženec svojo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja v celoti prizna.
povrnitev negmotne škode - bodoča škoda - poravnava
Ker je po plačilu odškodnine za negmotno škodo prišlo do objektivnega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja, ki ga stranki nista predvideli, tožnica utemeljeno zahteva za novo škodo dodatno odškodnino.
ZKP člen 354, 354/2, 371, 371/2, 354, 354/2, 371, 371/2.
izrek sodbe - pravna presoja dejanja
Sodišče ni vezano na predlog tožilca glede pravne presoje dejanja, in mora opirajoč se na opis ravnanja v obtožbi presojati tudi katero določilo ZTVCP (blanketna določba) je bilo s konkretno opisanim ravnanjem v obtožbi, resnično kršeno. Pravna presoja dejanja se torej ne nanaša samo na vprašanje pravne opredelitve kaznivega dejanja samega, kot je v KZ opredeljeno s členom in odstavka in ampak tudi na kršitev blanketnega predpisa, to je določil ZTVCP. Ker sodišče ni ravnalo tako, je zakršilo bistveno kršitev določil ZKP po čl. 371/II v zvezi s čl. 354/II ZKP.
ZTLR člen 50, 53, 50, 53. ZNP člen 144, 149, 144, 149.
služnostna pravica
Ker predlagateljica uporablja za izvrševanje ustanovljene služnosti kanalizacijo nasprotnega udeleženca, le-ta pa služi tudi interesom slednjega, je dolžna trpeti stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije v sorazmerju s količino voda, ki iz njenega objekta obremenjujejo kanalizacijski jarek. Ker nasprotni udeleženec zaradi predlagateljičinega priključka ne zatrjuje kakšne omejitve pri gospodarskem izkoriščanju svoje nepremičnine, mu sodišče utemeljeno ni prisodilo še denarnega nadomestila v smislu 144. člena ZNP.
ZKP člen 76, 76/3, 437, 437/1, 76, 76/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - poprava tožbe
Po razpisu glavne obravnave pa sodišče prve stopnje več ne more pozivati tožilca na popravo obtožnega akta, saj se je kazenski postopek tako začel in sodišče se je spustilo v obravnavanje zadeve ter je o obtožnem aktu mogoče v takšni fazi postopka odločiti le še s sodbo ne glede na to, da je bila glavna obravnava razpisana in nato preložena.