razveljavitev pogodbe - prenehanje pravice - prevara
Tožeča stranka v odškodninski pravdi trdi, da je sklenjena poravnava z zavarovalnico izpodbojna zaradi napake volje. To pa mora uveljavljati s samostojno tožbo. Šele, ko sodišče z oblikovalno sodbo razveljavi sklenjeno poravnavo, ta preneha veljati.
ZTLR člen 50, 53, 50, 53. ZNP člen 144, 149, 144, 149.
služnostna pravica
Ker predlagateljica uporablja za izvrševanje ustanovljene služnosti kanalizacijo nasprotnega udeleženca, le-ta pa služi tudi interesom slednjega, je dolžna trpeti stroške vzdrževanja in strokovne ureditve kanalizacije v sorazmerju s količino voda, ki iz njenega objekta obremenjujejo kanalizacijski jarek. Ker nasprotni udeleženec zaradi predlagateljičinega priključka ne zatrjuje kakšne omejitve pri gospodarskem izkoriščanju svoje nepremičnine, mu sodišče utemeljeno ni prisodilo še denarnega nadomestila v smislu 144. člena ZNP.
ZKP člen 76, 76/3, 437, 437/1, 76, 76/3, 437, 437/1.
zavrženje zasebne tožbe - poprava tožbe
Po razpisu glavne obravnave pa sodišče prve stopnje več ne more pozivati tožilca na popravo obtožnega akta, saj se je kazenski postopek tako začel in sodišče se je spustilo v obravnavanje zadeve ter je o obtožnem aktu mogoče v takšni fazi postopka odločiti le še s sodbo ne glede na to, da je bila glavna obravnava razpisana in nato preložena.
Sodišče prve stopnje je trem starejšim mladoletnikom ob izrečenem vzgojnem ukrepu ukora izreklo še vzgojni ukrep navodila in prepovedi, taka kombinacija pa po kazenskem zakoniku ne pride v poštev. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijani sklep in je vsem trem mladoletnikom izreklo vzgojni ukrep navodila in prepovedi. Po čl. 387 ZKP pa je spremenilo sklep še v zvezi z enim mladoletnikom, kateremu je bil prav tako izrečen ukor hkrati z navodilom, čeprav v tej smeri ni bilo pritožbe.
zavrženje pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pravna sredstva
Uveljavitev pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo in prošnje za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, ker gre za vsebinsko različni pravni sredstvi.
Če začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve z zahtevkom (terjatvijo) nima zveze, potem se ne more doseči namen zavarovanja in je potrebno tak predlog zavrniti.
ZPP (1977) člen 154, 166, 166/2, 353, 368, 154, 166, 166/2, 353, 368. ZDR člen 36d, 36d. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid
Če delavec do konca ugovornega postopka tj. do dneva, ko je pristojni organ odločil o njegovem ugovoru, postane invalid, pridobi pravice iz 36. d člena ZDR. Dejstvo, da delavec pridobi status invalida po koncu ugovornega postopka, vendar pred vročitvijo dokončnega sklepa, ne vpliva na pravilnost sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6, 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6. ZTPDR člen 11, 11.
prenehanje delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi
Tudi za t.i. "faktično" delovno razmerje velja, da lahko preneha le iz razlogov, navedenih v zakonu. Zato delavcu ne more zakonito prenehati delovno razmerje, če odkloni podpis pogodbe o zaposlitvi po več kot enem letu dela v "faktičnem" delovnem razmerju pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 35, 36a, 36b, 35, 36a, 36b.
program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblika
Za program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi.
Začetek disciplinskega postopka je zastaran, če je tožena stranka izvedela za kršitev delovne obveznosti in za storilca najkasneje do 24.6.1994, (predlog direktorja razvojno proizvodnega področja za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika), disciplinska komisija pa je prejela pisno zahtevo, ki je vsebovala vse osnovne podatke glede storilca in kršitve delovnih obveznosti (krajevna in časovna opredeljenost kršitev) šele v mesecu oktobru 1994, tj. po preteku trimesečnega roka, odkar se je izvedelo za kršitev delovnih obveznosti in za storilca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDDO člen 1, 71, 72, 1, 71, 72.
prenehanje delovnega razmerja - sprememba sklepa o prenehanju delovnega razmerja v ugovornem postopku
V ugovornem postopku ni mogoče spremeniti sklepa o prenehanju delovnega razmerja tako, da se upošteva drugo obdobje neopravičenega izostanka z dela, kot je to bilo ugotovljeno s prvostopnim sklepom.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 354, 354/2, 368, 154, 155, 166, 354, 354/2, 368. SKPG-90 člen 33, 33/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi - pristojnost za sprejetje sklepov o znižanju plače
Po določbi 2. odstavka 33. člena SKPG-90 ter po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (l. 1991) sprejme odločitev o znižanju plač za največ 20% poslovodni organ ob sodelovanju organov upravljanja po poprejšnjem obvestilu sindikata. Odločitev morajo sprejeti organi delodajalca. Večinski lastnik tožene stranke nima pristojnosti, da sprejema odločitve o znižanju osnovnih plač v toženi stranki, kot odvisni družbi. Pri razmerju obvladujoče in odvisne družbe gre za kapitalsko razmerje, obvladujoča družba lahko vpliva na vsebino sprejetih odločitev odvisne družbe prek glasovalne pravice v njenih organih upravljanja in nič drugače.
Delodajalec lahko zakonito odloči o prenehanju delovnega razmerja delavcu, če v postopku ugotavljanja rezultatov dela ugotovi, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, čeprav mu je delodajalec omogočil izobraževanje oz. priučitev na delo, kot vsem drugim delavcem.
Delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja rezultatov dela po poteku 30 dni od vročitve dokončne odločbe delodajalca po 3. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZDR člen 93, 93. ZDSS člen 24, 24/2, 24, 24/2.
disciplinski postopek - pravica do obrambe - bolniška odsotnost
Delodajalec ni kršil delavčeve pravice do obrambe v disciplinskem postopku, če se delavec zaradi bolniške odsotnosti obravnav ni udeleževal, njegovo zdravstveno stanje (psihične težave) pa ni bilo takšne narave, da se ne bi zavedal pomena svojih dejanj oz. bil neprišteven. Preko svojega pooblaščenca, ki ga je imel v disciplinskem postopku, pa bi lahko podal tudi pisni zagovor.
nepopolna vloga - stranka - sposobnost biti stranka - označba stranke - samostojni podjetnik - firma
Firma samostojnega podjetnika mora obvezno vsebovati podjetnikovo ime in priimek ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika ("s.p."). Takšna označba samostojnega podjetnika je v pravnem prometu obvezna, medtem ko fantazijski dodatek firme (v konkretnem primeru je upnik označil dolžnika samo s tem delom firme) ni obvezen (prim. 13. čl. ZGD v zvezi s 1. odst. 72. čl. ZGD), zato označba stranke samo s fantazijskim dodatkom firme ne zadošča za popolnost vloge v smislu 2. odst. 105. čl. ZPP.
ZPSPP člen 26, 26/2, 29, 29/4, 26, 26/2, 29, 29/4.
najemnina
Najemnik ni predložil dokaza, da je najemno pogodbo odpovedal v obliki in na način določen v ZPSPP, najemnik pa je z listinami tudi dokazal, da je poslovne prostore najemnik v spornem obdobju še uporabljal, zato je dolžan plačati najemnino.
S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.