Tožnik niti trdil ni, da je toženka vzpostavila posestno stanje zgolj zato, ker jo je v njegovem imenu odvetnik pozval, da to opravi, zato ni naravne in logične vzročne zveze med stroški, ki jih je tožnik plačal odvetniku za nudeno pravno pomoč in toženkinim posegom v posest.
Nespoštovanje 8-dnevnega roka za pripravo obrambe (3. odst. 288. čl.
ZKP) v tem primeru ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe in predstavlja le nebistveno kršitev določb kazenskega postopka; glavna obravnava namreč ni bila opravljena, pač pa je bila preložena, gre pa tudi za enostavno zadevo v kateri obtoženec svojo udeležbo pri storitvi kaznivega dejanja v celoti prizna.
Posebno obveznost, s katero se obdolžencu naloži plačilo določenega zneska oškodovancu, ni mogoče naložiti v pogojni obsodbi, v kolikor v sodbi tudi ni odločeno o premoženjskopravnem zahtevku.
KZ člen 69, 69/2, 133, 133/2, 69, 69/2, 133, 133/2.
lahka telesna poškodba - odvzem predmetov
Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.
Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.
Pri ugotavljanju nabavne vrednosti za odmero zavarovalnine v zvezi z zavarovanjem avtomobilskega kaska, je potrebno tudi upoštevati, na kakšen način je bilo kupljeno vozilo, glede katerega se uveljavlja zavarovalnina.
povrnitev negmotne škode - bodoča škoda - poravnava
Ker je po plačilu odškodnine za negmotno škodo prišlo do objektivnega poslabšanja tožničinega zdravstvenega stanja, ki ga stranki nista predvideli, tožnica utemeljeno zahteva za novo škodo dodatno odškodnino.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 35, 36a, 36b, 35, 36a, 36b.
program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblika
Za program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi.
ZPP (1977) člen 154, 166, 166/2, 353, 368, 154, 166, 166/2, 353, 368. ZDR člen 36d, 36d. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid
Če delavec do konca ugovornega postopka tj. do dneva, ko je pristojni organ odločil o njegovem ugovoru, postane invalid, pridobi pravice iz 36. d člena ZDR. Dejstvo, da delavec pridobi status invalida po koncu ugovornega postopka, vendar pred vročitvijo dokončnega sklepa, ne vpliva na pravilnost sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6, 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6. ZTPDR člen 11, 11.
prenehanje delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi
Tudi za t.i. "faktično" delovno razmerje velja, da lahko preneha le iz razlogov, navedenih v zakonu. Zato delavcu ne more zakonito prenehati delovno razmerje, če odkloni podpis pogodbe o zaposlitvi po več kot enem letu dela v "faktičnem" delovnem razmerju pri delodajalcu.
Delodajalec lahko zakonito odloči o prenehanju delovnega razmerja delavcu, če v postopku ugotavljanja rezultatov dela ugotovi, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, čeprav mu je delodajalec omogočil izobraževanje oz. priučitev na delo, kot vsem drugim delavcem.
Delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja rezultatov dela po poteku 30 dni od vročitve dokončne odločbe delodajalca po 3. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
Začetek disciplinskega postopka je zastaran, če je tožena stranka izvedela za kršitev delovne obveznosti in za storilca najkasneje do 24.6.1994, (predlog direktorja razvojno proizvodnega področja za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika), disciplinska komisija pa je prejela pisno zahtevo, ki je vsebovala vse osnovne podatke glede storilca in kršitve delovnih obveznosti (krajevna in časovna opredeljenost kršitev) šele v mesecu oktobru 1994, tj. po preteku trimesečnega roka, odkar se je izvedelo za kršitev delovnih obveznosti in za storilca.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDDO člen 1, 71, 72, 1, 71, 72.
prenehanje delovnega razmerja - sprememba sklepa o prenehanju delovnega razmerja v ugovornem postopku
V ugovornem postopku ni mogoče spremeniti sklepa o prenehanju delovnega razmerja tako, da se upošteva drugo obdobje neopravičenega izostanka z dela, kot je to bilo ugotovljeno s prvostopnim sklepom.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 354, 354/2, 368, 154, 155, 166, 354, 354/2, 368. SKPG-90 člen 33, 33/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi - pristojnost za sprejetje sklepov o znižanju plače
Po določbi 2. odstavka 33. člena SKPG-90 ter po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (l. 1991) sprejme odločitev o znižanju plač za največ 20% poslovodni organ ob sodelovanju organov upravljanja po poprejšnjem obvestilu sindikata. Odločitev morajo sprejeti organi delodajalca. Večinski lastnik tožene stranke nima pristojnosti, da sprejema odločitve o znižanju osnovnih plač v toženi stranki, kot odvisni družbi. Pri razmerju obvladujoče in odvisne družbe gre za kapitalsko razmerje, obvladujoča družba lahko vpliva na vsebino sprejetih odločitev odvisne družbe prek glasovalne pravice v njenih organih upravljanja in nič drugače.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - škoda
V postopku ugotavljanja trajno presežnih delavcev mora delodajalec ugotoviti vse nepotrebne delavce pri toženi stranki in ne le delavcev, ki jim ni mogoče zagotoviti nobenega izmed ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja. Le tako je mogoče preizkusiti, da je bil tožnik obravnavan enakopravno z drugimi delavci glede zagotovitve ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja oz. preveriti, če mu je delovno razmerje zakonito prenehalo.
Delavec ima pravico do polne plače, kot bi jo prejemal, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, če delodajalec ne dokaže, da je bil delavec v spornem času zaposlen drugje oz. da je drugje prejemal plačilo, ki bi ga bilo mogoče odšteti od obveznosti tožene stranke, da tožniku za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja povrne izpadle dohodke.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.
ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov - zahteva za povrnitev stroškov
Upnik je v predlogu za izvršbo priglasil samo stroške za sestavo predloga, kar mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi tudi priznalo. V predlogu je sicer med drugim navedel, naj se dolžniku naloži plačilo "...sodno določenih stroškov izvršilnega postopka, razvidnih iz sodne štampiljke...", vendar ni specificiral, kateri stroški naj bi to bili, torej ni določeno in opredeljeno navedel, da zahteva tudi povrnitev stroškov za sodno takso (1. in 2. odst. 163. čl. ZPP), zato mu ti stroški ne gredo.