poškodovanje tuje stvari - nadaljevano kaznivo dejanje
Nadaljevano kaznivo dejanje je eno samo kaznivo dejanje zato obdolženega ni mogoče spoznati za krivega kaznivih dejanj, ki po svoji vsebini in času storitve sovpadajo z navedenim kaznivim dejanjem za katerega je bil obdolženi že pravnomočno obsojen.
Za izdajo nekritega čeka gre tudi v primeru, ko izdajatelj ček, z namenom pridobitve premoženjske koristi, kateri na računu nima kritja zgolj podpiše, za prostali podpis pa pooblasti tistega kateremu ga izroči.
KZ člen 145, 145/1, 146, 146/1, 145, 145/1, 146, 146/1.
ogrožanje varnosti - grdo ravnanje
Kaznivo dejanje po čl. 146/1 KZ je specialno v razmerju do kaznivega dejanja po čl. 145/1 KZ. Zato se zakonski znaki ne pokrivajo. Če je bila prvotna obtožba vložena zaradi kaznivega dejanja po čl. 145/1 v pravni opredelitvi na čl. 146/1 KZ, je ob nedokazanem naklepu glede sledi poškodb pri oškodovancu, nastalih zaradi preprečevanja ogroženosti, pravilno izrečena oprostilna sodba.
razveljavitev pogodbe - prenehanje pravice - prevara
Tožeča stranka v odškodninski pravdi trdi, da je sklenjena poravnava z zavarovalnico izpodbojna zaradi napake volje. To pa mora uveljavljati s samostojno tožbo. Šele, ko sodišče z oblikovalno sodbo razveljavi sklenjeno poravnavo, ta preneha veljati.
KZ člen 69, 69/2, 133, 133/2, 69, 69/2, 133, 133/2.
lahka telesna poškodba - odvzem predmetov
Sodišče prve stopnje je starejšemu mladoletniku pravilno izreklo vzgojni ukrep odvzema pištole, ki je last mladoletnikovega očeta, ki jo je mladoletnik našel. Pištola je bila namreč premalo skrita.
Mladoletnik je pištolo uporabil pri storitvi kaznivega dejanja.
zavrženje pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pravna sredstva
Uveljavitev pritožbe zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo in prošnje za vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, ker gre za vsebinsko različni pravni sredstvi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 35, 36a, 36b, 35, 36a, 36b.
program reševanja trajno presežnih delavcev - formalna oblika
Za program reševanja trajno presežnih delavcev je irelevantno, ali je sprejet kot samostojni pravni akt, ali pa je sestavni del drugega dokumenta (sanacijskega programa), če sta njegova vsebina in način sprejemanja skladna s predpisi.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6, 12, 100, 100/1, 100/1-6, 135, 135/6. ZTPDR člen 11, 11.
prenehanje delovnega razmerja - faktično delovno razmerje - odklonitev podpisa pogodbe o zaposlitvi
Tudi za t.i. "faktično" delovno razmerje velja, da lahko preneha le iz razlogov, navedenih v zakonu. Zato delavcu ne more zakonito prenehati delovno razmerje, če odkloni podpis pogodbe o zaposlitvi po več kot enem letu dela v "faktičnem" delovnem razmerju pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 154, 166, 166/2, 353, 368, 154, 166, 166/2, 353, 368. ZDR člen 36d, 36d. ZDSS člen 14, 22, 22/2, 14, 22, 22/2.
trajno presežni delavec - invalid
Če delavec do konca ugovornega postopka tj. do dneva, ko je pristojni organ odločil o njegovem ugovoru, postane invalid, pridobi pravice iz 36. d člena ZDR. Dejstvo, da delavec pridobi status invalida po koncu ugovornega postopka, vendar pred vročitvijo dokončnega sklepa, ne vpliva na pravilnost sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja tožniku kot trajno presežnemu delavcu.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 354, 354/2, 368, 154, 155, 166, 354, 354/2, 368. SKPG-90 člen 33, 33/2. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62/4, 62, 62/4.
znižanje plač po kolektivni pogodbi - pristojnost za sprejetje sklepov o znižanju plače
Po določbi 2. odstavka 33. člena SKPG-90 ter po 62. členu Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (l. 1991) sprejme odločitev o znižanju plač za največ 20% poslovodni organ ob sodelovanju organov upravljanja po poprejšnjem obvestilu sindikata. Odločitev morajo sprejeti organi delodajalca. Večinski lastnik tožene stranke nima pristojnosti, da sprejema odločitve o znižanju osnovnih plač v toženi stranki, kot odvisni družbi. Pri razmerju obvladujoče in odvisne družbe gre za kapitalsko razmerje, obvladujoča družba lahko vpliva na vsebino sprejetih odločitev odvisne družbe prek glasovalne pravice v njenih organih upravljanja in nič drugače.
V obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora so navedene okoliščine storitve kaznivih dejanj, glede katerih je državni tožilec zahteval razširitev preiskave in tudi razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je priprti storil kaznivo dejanje. Zato so, ne glede na to, da preiskovalni sodnik še ni izdal sklepa o razširitvi preiskave, tudi ta kazniva dejanja lahko podlaga za podaljšanje pripora.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDDO člen 1, 71, 72, 1, 71, 72.
prenehanje delovnega razmerja - sprememba sklepa o prenehanju delovnega razmerja v ugovornem postopku
V ugovornem postopku ni mogoče spremeniti sklepa o prenehanju delovnega razmerja tako, da se upošteva drugo obdobje neopravičenega izostanka z dela, kot je to bilo ugotovljeno s prvostopnim sklepom.
Delodajalec lahko zakonito odloči o prenehanju delovnega razmerja delavcu, če v postopku ugotavljanja rezultatov dela ugotovi, da delavec ne dosega pričakovanih rezultatov, čeprav mu je delodajalec omogočil izobraževanje oz. priučitev na delo, kot vsem drugim delavcem.
Delavcu preneha delovno razmerje zaradi nedoseganja rezultatov dela po poteku 30 dni od vročitve dokončne odločbe delodajalca po 3. točki 1. odstavka 100. člena ZDR.
Začetek disciplinskega postopka je zastaran, če je tožena stranka izvedela za kršitev delovne obveznosti in za storilca najkasneje do 24.6.1994, (predlog direktorja razvojno proizvodnega področja za začetek disciplinskega postopka zoper tožnika), disciplinska komisija pa je prejela pisno zahtevo, ki je vsebovala vse osnovne podatke glede storilca in kršitve delovnih obveznosti (krajevna in časovna opredeljenost kršitev) šele v mesecu oktobru 1994, tj. po preteku trimesečnega roka, odkar se je izvedelo za kršitev delovnih obveznosti in za storilca.
Sodišče mora preveriti izračune premalo izplačanih plač, kot izhaja iz potrdil tožene stranke o premalo izplačanih plačah, izdanih za potrebe postopka lastninskega preoblikovanja. Ugotoviti mora, kakšne so bile dejanske razlike v plačah in sicer med izplačano plačo in plačo, ki bi morala biti izplačana tožnici po SKPG in KP za gradbene dejavnosti RS, znižano za 20% (v letu 1991), za leto 1992 pa med izplačano plačo in plačo, kot bi morala biti izplačana glede na prej navedene kolektivne pogodbe, pri čemer je razlika lahko nastajala le v slovenskih tolarjih, ne pa v DEM, kot to izhaja iz potrdil tožene stranke.
posodbena pogodba - poškodovanje tuje stvari - odškodnina
Tožeča stranka kot posodnik ni trdila, da je tožena stranka kot izposojevalec s svojim protipravnim dejanjem prispevala k poškodovanju na posodo dane stvari, zato z odškodninskim zahtevkom ni mogla uspeti.
Če je banka kot prevzemnik naročila začela z izpolnjevanjem naročila za plačilo blaga v tujino, pa naročila ni mogla izpeljati do konca, ker ni bila pooblaščena banka za plačilni promet s tujino, ne odgovarja za delo druge pooblaščene banke, ki je dejansko izvršila plačilo v tujino.
povzročitev splošne nevarnosti - povzročitev nevarnosti na deloviščih
Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.
S tem, ko je tožena stranka kot naročnik del podpisala primopredajni zapisnik, v katerem je potrdila, da so vse napake odpravljene, tožeča stranka kot izvajalec del ni več odgovorna za napake, ki so bile prvotno notificirane.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZDR člen 93, 93. ZDSS člen 24, 24/2, 24, 24/2.
disciplinski postopek - pravica do obrambe - bolniška odsotnost
Delodajalec ni kršil delavčeve pravice do obrambe v disciplinskem postopku, če se delavec zaradi bolniške odsotnosti obravnav ni udeleževal, njegovo zdravstveno stanje (psihične težave) pa ni bilo takšne narave, da se ne bi zavedal pomena svojih dejanj oz. bil neprišteven. Preko svojega pooblaščenca, ki ga je imel v disciplinskem postopku, pa bi lahko podal tudi pisni zagovor.