sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPSPP člen 26, 26/2, 29, 29/4, 26, 26/2, 29, 29/4.
najemnina
Najemnik ni predložil dokaza, da je najemno pogodbo odpovedal v obliki in na način določen v ZPSPP, najemnik pa je z listinami tudi dokazal, da je poslovne prostore najemnik v spornem obdobju še uporabljal, zato je dolžan plačati najemnino.
spor z mednarodnim elementom - pravo, ki ga je treba uporabiti - prodaja nepremičnine
Kadar sodišče v sporu z mednarodnim elementom ugotovi obstoj pogodbe, mora po uradni dolžnosti preveriti, ali sta pogodbeni stranki sami izbrali pravo (19. člen ZMZP) oziroma ali obstoje posebne okoliščine, ki napotujejo na drugo pravo (20. člen ZMZP) in v sodbi obrazložiti zakaj je odločitev oprlo na konkretno uporabljeno pravo.
Ker je tožeča stranka pravočasno plačala sodno takso za pritožbo, ni mogoče šteti napovedi pritožbe za umaknjeno, čeprav sodišča prve stopnje o plačilu takse ni obvestila, ampak je dokaz o plačilu predložila šele s pritožbo zoper sklep o umiku napovedi pritožbe.
Ugotovitvena tožba je dopustna le v primeru, če ima tožnik pravni interes na ugotovitvi pravice ali pravnega razmerja. Ugotovitveni interes pa mora biti podan tudi na koncu glavne obravnave. Če je takšen interes sicer obstojal ob vložitvi tožbe, pa je pozneje odpadel, mora tožnik tožbo v tem delu umakniti, sicer jo sodišče zavrže zaradi pomanjkanja te predpostavke.
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 350, 350/2, 365, 365/2, 366.
poprava nepopolne vloge - zavrženje tožbe
Če tožnik po pozivu in opozorilu, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi ali dopolni, tega ni storil, niti ni vloge vrnil sodišču, se vloga zavrže.
povzročitev splošne nevarnosti - povzročitev nevarnosti na deloviščih
Podjetje x, d.o.o. je med drugim registrirano tudi za inštalacijska in zaključna dela v gradbeništvu. To pa pomeni, da je moralo biti strokovno usposobljeno za izvedbo takšnih del tudi v smislu zagotavljanja njihove varne izvedbe. Za slednjo je kot prevzemnik v imenu podjetja odgovarjal obdolženec. Le-ta se namreč kot strokovno usposobljen neposredni izvajalec prevzetih del v nobenem primeru ne more razbremeniti odgovornosti za pomanjkljivo izvedbo gradbenih del, ki se nanašajo tudi na zagotavljanje varnosti, s sklicevanjem na opustitve investitorja in glavnega izvajalca.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 36, 36/1, 36, 36/1.
varno delo - poškodba pri delu - krivdna odgovornost delodajalca
Če je delodajalec dopuščal, da so bili v delovnem prostoru, kjer se je tožnik zadrževal, na tleh mastni madeži, zaradi katerih so bili spolzki podplati njegovih čevljev, delavcu ni zagotovil varnega dela v smislu določbe 1. odst. 36. čl. ZTPDR in je krivdno odgovoren za škodo, ki jo je delavec utrpel, ko mu je zaradi spolzkih podplatov zdrsnilo pri spuščanju po strmih železnih stopnicah, pri tem pa si je zlomil roko.
ZDR člen 36h, 36h/2, 36h, 36h/2. ZPP člen 358, 358/3-4, 358, 358/3-4.
trajni presežek - dokazno breme
Delodajalec mora dokazati, da so prenehale potrebe po delu na delovnem mestu, na katerem je bila delavka opredeljena za trajni višek. Ker tega v skladu s pravilom o dokaznem bremenu po 2. odst. 36. h člena ZDR ni uspel dokazati, je njegova odločitev o trajnem presežku delavke nezakonita, zato je utemeljena tudi terjatev delavke iz naslova razlike do plače, ki bi ji šla v primeru, če ne bi bila nezakonito opredeljena kot trajno presežni delavec.
ZPP (1977) člen 190, 190/6, 191, 190, 190/6, 191. ZPSPP člen 8, 8/2, 28, 28/2, 8, 8/2, 28, 28/2.
sprememba tožbe
Morebitno prenehanje statusa samostojnega podjetnika posameznika ne vpliva ne na procesno ne na stvarno legitimacijo osebe, ki je tak status imela zato, ker je samostojni podjetnik posameznik ta oseba sama (prim. 7. odst. 1. čl. ZGD).
Morda je tožeča stranka res vedela, da je sporne poslovne prostore zasedala družba P.M. d.o.o. in ne tožena stranka. Če proti temu ni ukrepala in je to dejstvo sprejela, pa to še ne more vplivati na spremembo najemne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama. Družba P.M. d.o.o. samo zato še ni postala pogodbena stranka namesto tožene stranke. Ni odveč poudariti, da mora biti najemna pogodba za najem poslovnih prostorov pisna (2. odst. 8. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih). Družba P.M. d.o.o. je imela tako lahko le status podnajemnika, podnajem pa preneha s prenehanjem najemne pogodbe (2. odst. 28. čl. prej omenjenega zakona).
Če dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe izkazuje zdravstvene težave svojih družinskih članov, je mogoče šteti, da je v teh vključena tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene.
nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Obseg škode in prisoja pravične denarne odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri zvinu vratne hrbtenice.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - stanovanjska pravica
Podnajemno razmerje je v razmerju do najemnega akcesornega značaja (2. odst. 60. čl. SZ in 76. čl. prej veljavnega ZSR), kar pomeni, da od tedaj, ko je najemnik prenehal uporabljati stanovanje, podnajemnik zaseda stanovanje nezakonito. Ne glede na to, ali sta se toženca vselila v stanovanje v času veljavnosti ZSR ali v času veljavnosti SZ, bi po izselitvi imetnika stanovanjske pravice obdržala pravico nadaljnje uporabe stanovanja le, če bi bila podana situacija iz 149. čl. SZ. Ta pa ni: na eni strani zato, ker stanovanje ni bilo v celoti oddano podstanovalcu, na drugi pa zato, ker do uveljavitve SZ v stanovanju tožena stranka ni stalno prebivala več kot dve leti - dveletni rok bi moral poteči do uveljavitve novega zakona in ne, kot si očitno razlaga tožena stranka, do vložitve tožbe.
Toženka, ki ni vpisana kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, ni v stanju izdati tožniku terjano zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo pravico brezplačne služnosti stanovanja na ime tožnika ter prepoved odtujitve in obremenitve.
Če škodni dogodek ni posledica specifičnosti, ki jo predstavlja pot na delo ter ni v nikakršni zvezi z delom, marveč je posledica življenja kot takega, ni podan temelj po 73. členu ZTPDR.