ZPP člen 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163, 163/1, 163/2, 163/3.
stroški postopka - povrnitev stroškov - zahteva za povrnitev stroškov
Upnik je v predlogu za izvršbo priglasil samo stroške za sestavo predloga, kar mu je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi tudi priznalo. V predlogu je sicer med drugim navedel, naj se dolžniku naloži plačilo "...sodno določenih stroškov izvršilnega postopka, razvidnih iz sodne štampiljke...", vendar ni specificiral, kateri stroški naj bi to bili, torej ni določeno in opredeljeno navedel, da zahteva tudi povrnitev stroškov za sodno takso (1. in 2. odst. 163. čl. ZPP), zato mu ti stroški ne gredo.
samostojni podjetnik - firma - odgovornost za delovne obveznosti - sprememba firme - dodatne sestavine
Dolžnik v tem postopku je samostojni podjetnik, torej fizična oseba, ki za obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, na to njegovo odgovornost pa ne vpliva sprememba fantazijskega dodatka firme samostojnega podjetnika, ki se sedaj glasi "A. ..., S. L. s.p.", zato so neutemeljene ugovorne navedbe, da "agencija za zaposlovanje" (ki torej ni agencija v smislu določb Zakona o upravi) ni odgovorna za dolgove "Prokurista", saj gre nedvomno še vedno za isto fizično osebo - S. L..
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - begosumnost
Čeprav je obdolženec star šele 18 let pa podatki o obravnavanju pri sodniku za mladoletnike, ki kažejo na to, da so mu bili zaradi številnih kaznivih dejanj zoper premoženje izrekani najstrožji vzgojni ukrepi ter ob upoštevanju teže in okoliščin storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja izsiljevanja po 3. odst. 218. čl. KZ, kažejo na tolikšno stopnjo nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilno dejstvo
Pritožbeno sodišče je pri uradnem preizkusu napadene sodbe (prvi odstavek 283.člena ZKP) ugotovilo, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371.člena ZKP s tem, ko v napadeni sodbi ni navedlo razlogov o vseh odločilnih dejstvih. Tako prvostopno sodišče ni obrazložilo, zakaj je zavrnilo dokazni predlog okrožnega državnega tožilca o pritegnitvi drugega izvedenca medicinske stroke - patologa, da ugotovi stopnjo alkohola v obdolženčevi krvi v času prometne nezgode. Napadena sodba nima razlogov o tem, zakaj je sodišče prve stopnje sprejelo spremenjeno mnenje izvedenca iz glavne obravnave. Enako nima razlogov v zvezi s spremenjenim zagovorom obdolženca o času, vrsti in količini zaužitja alkohola, pa tudi ne razlogov o očitku iz obtožbe, da je obdolženec kršil določilo prvega odstavka 30.člena tedaj veljavnega Zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (ZTVCP).
Za vprašanje, ali je mogoče stranko oprostiti plačila stroškov postopka, glede na njen status samostojnega podjetnika, je odločilno, ali je bila samostojni podjetnik v času vložitve tožbe, in ne v času, ko je vložen predlog za oprostitev.
Glede na ugotovitev, da je tožeča stranka izpolnila obveznost, ki še ni zapadla, gre za primer iz 4. odst. 125. člena ZPPSL, v katerem se obstoj subjektivnega elementa domneva. Tožena stranka te domneve ne more uspešno izpodbiti, zgolj s trditvami, da je bila posojilna pogodba edini posel, ki ga je sklenila s tožečo stranko, le-ta pa je v tem času veljala za uspešno podjetje.
nepopolna vloga - stranka - sposobnost biti stranka - označba stranke - samostojni podjetnik - firma
Firma samostojnega podjetnika mora obvezno vsebovati podjetnikovo ime in priimek ter skrajšano označbo, da gre za samostojnega podjetnika ("s.p."). Takšna označba samostojnega podjetnika je v pravnem prometu obvezna, medtem ko fantazijski dodatek firme (v konkretnem primeru je upnik označil dolžnika samo s tem delom firme) ni obvezen (prim. 13. čl. ZGD v zvezi s 1. odst. 72. čl. ZGD), zato označba stranke samo s fantazijskim dodatkom firme ne zadošča za popolnost vloge v smislu 2. odst. 105. čl. ZPP.
ZDR člen 36h, 36h/2, 36h, 36h/2. ZPP člen 358, 358/3-4, 358, 358/3-4.
trajni presežek - dokazno breme
Delodajalec mora dokazati, da so prenehale potrebe po delu na delovnem mestu, na katerem je bila delavka opredeljena za trajni višek. Ker tega v skladu s pravilom o dokaznem bremenu po 2. odst. 36. h člena ZDR ni uspel dokazati, je njegova odločitev o trajnem presežku delavke nezakonita, zato je utemeljena tudi terjatev delavke iz naslova razlike do plače, ki bi ji šla v primeru, če ne bi bila nezakonito opredeljena kot trajno presežni delavec.
Ob lastni neaktivnosti tako pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da se "skriva za prvim formalnim računom dolžnika in ne poišče drugih računov preko katerih dolžnik posluje". Čeprav dolžnik že štiri leta posluje v avtoprevozniški dejavnosti, kot se zatrjuje v pritožbi, to ni razlog, da bi brez kakršnega koli drugačnega upnikovega predloga prvostopno sodišče ukrepalo mimo določila 2. odst. 141. čl.
ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2. ZPP člen 350, 350/2, 365, 365/2, 366, 350, 350/2, 365, 365/2, 366.
poprava nepopolne vloge - zavrženje tožbe
Če tožnik po pozivu in opozorilu, da vlogo v določenem roku ustrezno popravi ali dopolni, tega ni storil, niti ni vloge vrnil sodišču, se vloga zavrže.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pritožba dolžnika
Utemeljenost upnikove terjatve se po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, ugotavlja v pravdnem postopku. Dolžnik torej neutemeljeno izpodbija na določilu 2. odst. 62. čl. ZIZ temelječi sklep izvršilnega sodišča s predlogom, da se že v tej fazi postopka sklep o izvršbi v celoti razveljavi in upnikov predlog zavrne.
višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če oškodovanec prejema invalidnino, je potrebno ugotoviti, koliko zmanjšuje tožnikovo prizadetost (merila in izhodišča iz 200. in 203. člena ZOR). Pričakovanega mnogokratnika invalidnine ni mogoče preprosto odšteti od odškodnine iz tega naslova.
ZIZ člen 58, 58/3, 58, 58/3. ZPP člen 111, 111/4, 111, 111/4.
pritožba dolžnika
Dolžnik je pritožbo poslal z navadno pošiljko po izteku roka, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno. Ker tožnik v pritožbi navaja, da "ponovno izkorišča pritožbeni rok z isto obrazložitvijo", pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je pritožbeni rok v izpodbijanem sklepu le rok za pritožbo zoper ta sklep, torej zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo dolžnikovo pritožbo. S pritožbo zoper navedeni sklep pa dolžnik ne more več uspešno izpodbijati sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen.
V določbah 185. člena ZIZ ni opore za sklepanje, da se varščina za udeležbo na javni dražbi šteje za vplačano z dnem prispetja na žiro račun sodišča. Zato položitev varščine pred začetkom javne dražbe v gotovini ni ovira za udeležbo ponudnika pri javni dražbi - in posledično ne razlog za razveljavitev sklepa o domiku.
Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL43285
ZPP (1977) člen 374, 374. ZOR člen 371, 378, 378/1, 378/1-1, 371, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 22, 24, 28, 22, 24, 28.
zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Zahtevek upravnika proti lastnikom oz. najemnikom stanovanj na povrnitev stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe o upravljanju poravnal dobaviteljem oz. izvajalcem za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage zastarajo v splošnem zastaralnem roku. Če se je pritožila le stranka, v korist katere je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - vabilo na glavno obravnavo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Ko tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi. Dejstvo, ki ga navaja tožena stranka, da vabila za glavno obravnavo ni prejela, pa je razlog, zaradi katerega je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka. Če je pismeno sporočilo za naslovnika, naj bo ob določeni uri dosegljiv zaradi ponovne vročitve sodne pošiljke, puščeno v nabiralniku, je takšna nadomestna vročitev nepravilna, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri od oseb, ki so naštete v 1. ali 2. odstavku 141. člena ZPP.
Delno dolžnikovo plačilo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tako, da je najprej upoštevalo plačilo stroškov, preostanek pa upoštevalo pri glavnici.