Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL43285
ZPP (1977) člen 374, 374. ZOR člen 371, 378, 378/1, 378/1-1, 371, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 22, 24, 28, 22, 24, 28.
zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Zahtevek upravnika proti lastnikom oz. najemnikom stanovanj na povrnitev stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe o upravljanju poravnal dobaviteljem oz. izvajalcem za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage zastarajo v splošnem zastaralnem roku. Če se je pritožila le stranka, v korist katere je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.
sodba na podlagi izostanka - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje pisanj - vabilo na glavno obravnavo
Predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje je zamuda. Ko tožena stranka trdi, da ni prejela vabila za glavno obravnavo, pa v bistvu zatrjuje, da sploh ni bila v zamudi. Dejstvo, ki ga navaja tožena stranka, da vabila za glavno obravnavo ni prejela, pa je razlog, zaradi katerega je mogoče izpodbijati sodbo zaradi izostanka. Če je pismeno sporočilo za naslovnika, naj bo ob določeni uri dosegljiv zaradi ponovne vročitve sodne pošiljke, puščeno v nabiralniku, je takšna nadomestna vročitev nepravilna, saj bi sporočilo moralo biti izročeno kateri od oseb, ki so naštete v 1. ali 2. odstavku 141. člena ZPP.
Po določbi 2. odst. 196. čl. ZPP/77 se sicer do konca glavne obravnave tožba lahko razširi na novega toženca, vendar je potrebna njegova privolitev. Te njegove privolitve sodišče v nobenem primeru ne more in ne sme suplirati.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - - faktura - obračun obresti - terjatev iz naslova osebnega dohodka
Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev; njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
motenje posesti - zahtevek - posest stvari - posest pravice
Če tožnik nikoli ni imel posesti stvari, temveč le posest pravice stvarne služnosti, tožbeni zahtevek pa se le v ugotovitvenem delu nanaša na motenje posesti pravice stvarne služnosti, v prepovedanem delu pa na prepoved motenja tožnikove posesti stvari, ob izostalem restitucijskem zahtevku, je treba tak tožbeni zahtevek zavrniti. Le z dajatvenim zahtevkom se namreč uresničuje posestno varstvo, sama ugotovitev motenja pa nima nobenega smisla.
ZPP člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 109, 109/1, 109, 109/1.
ničnost - dokaz - pravdni postopek
Dolžnost sodišča, da pazi na ničnost po uradni dolžnosti ne pomeni, da bi moralo samo, brez ustreznih navedb, ugotavljati možne razloge za ničnost sklenjenega dogovora. ZPP tudi toženi stranki nalaga, da se izjavi o navedbah in dokaznih predlogih nasprotne stranke. Tudi za upoštevanje ugovora velja, da bi morala tožena stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, ki bi sodišču omogočali presojo pravne podlage za morebitne pravne posledice.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13. ZIZ člen 15, 15.
bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navesti razloge za svojo odločitev. Tega sodišče prve stopnje ni storilo, zato izpodbijanega sklepa ni moč preizkusiti.
Pravdni stranki sta ne glede na nasprotno ponudbo tožnice po 41.čl. ZOR že tedaj (torej takoj) dosegli soglasje o bistvenih sestavinah pogodbe - t.j. višini odškodnine za škodo, ki jo je tožnica utrpela v prometni nesreči. Znesek, naveden v predlagani poravnavi, se z izjemo odvetniških stroškov, ni nanašal na posamezne odškodninske postavke, temveč na celotno v škodnem dogodku utrpelo škodo in ta znesek je tožeča stranka sprejela kot primerno odškodnino. Smisel poravnave je tudi bil z vzajemnim popuščanjem odpraviti negotovosti glede višine te odškodnine (1089. čl. ZOR). Odvetniški stroški pri tem ostajajo le stranska točka pogodbe. To pa pomeni, da je tudi sklicevanje sodišča prve stopnje na 2. odst. 32. čl. ZOR pravilno.
Za stroške obratovanja hiše, ki jih terja upravnik zoper etažnega lastnika na podlagi pogodbe o opravljanju storitev upravljanja velja splošni petletni zastaralni rok.
nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje - stanovanjska pravica
Podnajemno razmerje je v razmerju do najemnega akcesornega značaja (2. odst. 60. čl. SZ in 76. čl. prej veljavnega ZSR), kar pomeni, da od tedaj, ko je najemnik prenehal uporabljati stanovanje, podnajemnik zaseda stanovanje nezakonito. Ne glede na to, ali sta se toženca vselila v stanovanje v času veljavnosti ZSR ali v času veljavnosti SZ, bi po izselitvi imetnika stanovanjske pravice obdržala pravico nadaljnje uporabe stanovanja le, če bi bila podana situacija iz 149. čl. SZ. Ta pa ni: na eni strani zato, ker stanovanje ni bilo v celoti oddano podstanovalcu, na drugi pa zato, ker do uveljavitve SZ v stanovanju tožena stranka ni stalno prebivala več kot dve leti - dveletni rok bi moral poteči do uveljavitve novega zakona in ne, kot si očitno razlaga tožena stranka, do vložitve tožbe.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - zakonski znak kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja (kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po členu 329/I KZ) ne izhaja, da bi oškodovanka, ki je utrpela sled poškodbe, bila poškodovana, je sodišče prve stopnje obtožni predlog, ob ugotovitvi, da zato niso izpoljnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, utemeljeno zavrglo.
Ker sodišče prve stopnje, ob tem da toženec ni bil prisoten na glavni obravnavi, je pa oporekal tožbenemu zahtevku, ni izdalo sodbe zaradi izostanka, ampak je o zadevi meritorno razsodilo, je pritožbeni ugovor toženca, da je sodišče izdalo sodbo v nasprotju z določbo 3. točke 332. člena ZPP/77, neutemeljen.
ZOR člen 425, 426, 427, 428, 429, 430, 431, 432, 433, 434, 435, 425, 426, 427, 428, 429, 430, 431, 432, 433, 434, 435. ZIZ člen 272, 272.
začasna odredba
Upoštevaje določbo 425. člena ZOR se solidarnost upnikov ne domneva, zato lahko tožnica zahteva, da tožena stranka tudi njej izpolni pogodbene obveznosti.
Pogodba ne šteje za sklenjeno, če se neupravičeno zastopana pogodbena stranka v primernem roku ni izrekla, da odobrava pogodbo. Pri tem ni pomembno ali je druga stranka ukrepala v skladu z upravičenjem iz 2. odstavka 88. člena ZOR.
Kadar je upnik vložil predlog za izvršbo in plačal takso za ta predlog in za sklep o predlogu za izvršbo in je nato sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je ta njegov sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, upnik pa je nato umaknil predlog za izvršbo, niso podani pogoji za vrnitev sodne takse, plačane za sklep o predlogu za izvršbo.
Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.