Če dolžnik zarubljene predmete pred dražbo shrani drugje in jih ob dražbi ni na mestu, kjer se dražba vrši ter zato možnost prodaje odpade, s tem krši določbo 95. čl. ZIZ in je upnik upravičen do varstva na ta način, da mora sodišče dražbeni narok ponoviti in ga opraviti tako, da bodo imeli zainteresirani kupci možnost pregleda zarubljenih stvari.
V sodni praksi se je v zvezi z ugotavljanjem začetka teka zastaralnega roka po 1. odst. 376. čl. ZOR izoblikovalo stališče, da zastaranje začne teči, ko oškodovanec ob običajni vestnosti izve za vse elemente, ki mu omogočajo uveljavljati odškodninski zahtevek.
Določbe ZIZ se med ostalim uporabljajo tudi za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku, razen če je za to zavarovanje z zakonom določena pristojnost drugega organa.
Zakonec ali zunajzakonski partner lahko po smrti najemnika zahteva, da lastnik z njim sklene najemno pogodbo, čeprav v pogodbi z umrlim ni bil naveden kot uporabnik. Odločilno je, da je bil dejanski uporabnik stanovanja, da je torej v njem bival. Tožnica je zahtevala sklenitev najemne pogodbe proti plačilu neprofitne najemnine, sodišče prve stopnje pa je zahtekvu ugodilo, ne da bi navedlo dejansko in pravno podlago za takšno najemnino.
Ker podpis na vročilnici ni tožničin, ni šlo za nadomestno vročitev po 142. čl. ZPP, je treba še ugotoviti pravočasnost vloge o zavrženju razveljaviti in vrniti zadevo v ponovno odločanje.
V kolikor tožnik sam zakrivi, da so njegovi dohodki neustrezni, ker ne izkoristi potencialnih možnosti za boljši zaslužek, to dejstvo ne more vplivati na višino dosojene preživnine oz. je na zatrjevani podlagi (pre) nizkih dohodkov njeno znižanje neutemeljeno.
pritožba dolžnika - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe
Dolžnik se v izvršilnem postopku ne more z uspehom sklicevati na to, da je izvršilni naslov nepravilen. Pravnomočno sodno odločbo je namreč mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, izvršilno sodišče pa se v njeno vsebino oz. njeno pravilnost ne sme spuščati.
ZPP (1977) člen 272, 272/1, 272/2, 274, 272, 272/1, 272/2, 274. ZASP člen 171, 171.
zavarovanje dokazov - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice - dokaz
Ni utemeljen predlog za zavarovanje dokazov s takojšnjo izločitvijo listin in s predhodnim zaslišanjem stranke, če predlog ne vsebuje nobenih navedb in dokazov, ki bi utemeljevali bojazen, da bi bili ti dokazi kasneje uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti.
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet je krajevno pristojno sodišče na območju katerega je sedež organizacije oz. njene enote, ki vodi dolžnikov račun.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21000
KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
pravilno ugotovljeno dejansko stanje - lahka telesna poškodba
Ker so bile izpovedi oškodovanke, njenega moža in sina glede vseh bistvenih okoliščin v zvezi s prizadejano telesno poškodbo in mehanizmom njenega nastanka potrjene z dvema izvedenskima mnenjema travmatologov, ni mogoče pritrditi pritožbenim izvajanjem obdolženčeve zagovornice, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.
Ob utemeljeni pritožbi državnega tožilca, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno in posledično najbrž tudi zmotno ugotovilo, je v razlogih sodbe podano precejšnje nasprotje o odločilnih dejstvih, saj je sodišče prve stopnje po eni strani v celoti sprejelo mnenje izvedenca grafologa, ki je zanesljivo ugotovil, da sta bili obe položnici ponarejeni s pisavo obtoženca, po drugi strani pa je zaključilo, da je glede enake trditve v obtožnem aktu podan tolikšen dvom po izvedenem dokaznem postopku, da je obdolženca oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl.
začasna odredba prepovedi odsvojitve in obremenitve
Predlagana začasna odredba mora biti namreč takšna, da je terjatev sposobna zavarovati oziroma takšne vrste, da se z njo doseže namen zavarovanja (bodoče) uveljavljene terjatve (čl. 273 ZIZ). Logično je namreč, da nevarnost, da bi dolžnik razpolagal z nepremičnino kot predmetom zavarovanja, ne obstoji preprosto zato, ker je to že storil. Nepremičnina, ki je predmet predlagane začasne odredbe, je namreč z overjeno pogodbo že prodana in izročena kupcema Z., ki se zato lahko kadarkoli vknjižita kot njena lastnika (čl. 21 in 22 Zakona o zemljiški knjigi), saj za to ne potrebuje niti več vknjižbenega dovoljenja prodajalca. Dolžnik torej z nepremičnino ne more več niti dejansko niti pravno razpolagati (člen 3 ZTLR).
ZZKat člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZIP člen 53, 53/2, 53, 53/2.
izpolnitev zahtevka
Parcela mora biti označena ne samo s parcelno številko, ampak tudi z mejnimi znamenji, da je dovolj določena, če gre za vprašanje, ali je bila pravilno izročena v posest.
ZIP člen 167, 167. ZKZ člen 25, 25/1, 25, 25/1. ZIZ člen 192, 192.
sklep o domiku
V kolikor gre za kmetijsko zemljišče, je izvršilno sodišče dolžno po določbi 1. odstavka 25. člena ZKZ pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi nepremičnine na javni dražbi (člen 192 ZIZ oziroma člen 167 prej veljavnega ZIP) pridobiti potrdilo upravne enote, ali je morebitni prenos lastnine na najboljšega ponudnika v skladu z določili ZKZ.
Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.