Pogodba ne šteje za sklenjeno, če se neupravičeno zastopana pogodbena stranka v primernem roku ni izrekla, da odobrava pogodbo. Pri tem ni pomembno ali je druga stranka ukrepala v skladu z upravičenjem iz 2. odstavka 88. člena ZOR.
Ker je tožena stranka dokazala, da je stanovanje, katerega zahteva tožnica v odkup, v stanovanjski hiši, kjer so še druga stanovanja, katerih nabava je bila za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Če je uresničitev pogoja odvisna tudi od upravnopravnih predpisov in je sodišče v postopku pribavilo sporočila oz. dopise upravnih organov, ki so za izdajo le-teh pristojni, je dejansko stanje glede možnosti uresničitve pogoja popolno ugotovljeno.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
Po določilu 221.a čl. ZPP/77 sodišče v primeru, če na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejastva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu, ta pravila pa vsebujejo predpisi materialnega prava, v konkretnem primeru določila Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti kot pogodbenega materialnega prava. Po njihovem 3. čl. se med drugim šteje (domneva), da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi njegove alkoholiziranosti oziroma jo odkloni ali konzumira alkohol tako, da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče; zavarovanec pa lahko dokaže, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Iz obrazložitve sodbe prve stopnje izhaja, da je sodišče odločilo na podlagi dokaznega bremena, katerega pa je naložilo toženi stranki.
Sodišče lahko na zahtevo prevzemnika zaščitene kmetije zniža vrednost nujnega deleža, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri tem upošteva vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitveno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.
Ob odločanju o višini najemnine za stanovanje, ki se odda v najem po prosto oblikovani najemnini, upošteva sodišče najemnino, ki jo zahteva najemodajalec - lastnik stanovanja. To ne velja le za primer, ko sodišče na ugovor najemnika ugotovi, da gre za oderuško najemnino v pomenu določbe prvega odstavka 65. člena SZ.
ZIP člen 167, 167. ZKZ člen 25, 25/1, 25, 25/1. ZIZ člen 192, 192.
sklep o domiku
V kolikor gre za kmetijsko zemljišče, je izvršilno sodišče dolžno po določbi 1. odstavka 25. člena ZKZ pred izdajo in razglasitvijo sklepa o izročitvi nepremičnine na javni dražbi (člen 192 ZIZ oziroma člen 167 prej veljavnega ZIP) pridobiti potrdilo upravne enote, ali je morebitni prenos lastnine na najboljšega ponudnika v skladu z določili ZKZ.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da je toženec nezakonito v stanovanju, tožena stranka pa je dokazala, da se je v stanovanje vselila z dovoljenjem upravnika tožeče stranke in da plačuje ustrezno najemnino, je nepopolno ugotovljeno dejansko stanje za ugoditev tožbenemu zahtevku po 58. členu SZ.
izvršba na podlagi verodostojne listine - verodostojna listina - račun - - faktura - obračun obresti - terjatev iz naslova osebnega dohodka
Katere so verodostojne listine, ZIZ sicer določa v 2. odst. 23. čl., med katerimi je tudi faktura (pri čemer se za fakturo šteje tudi obračun obresti), ne določa pa njene vsebine in oblike. Pod pojmom faktura se običajno razume račun, ki se izda za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev; njegovo (formalno) vsebino, kot tudi sicer knjigovodskih listin nasploh, pa določajo Slovenski računovodski standardi (primerjaj standard št. 21). Izdani račun upnika ne izpolnjuje niti formalnih kriterijev, prav tako tudi ne vsebinskih, torej da bi bil račun izdan za posamično opravljen promet blaga, proizvodov in storitev. Terjatve iz naslova premalo (in prepozno) izplačanih osebnih dohodkov brez dvoma ni mogoče opredeliti kot storitve, ki bi bila podlaga izstavitvi računa, enako pa velja tudi glede izterjave zamudnih obresti na podlagi obrestnih obračunov kot sicer verodostojne listine, ki jih dolžnik izterjuje zaradi zamude pri plačilu osebnih dohodkov in ne zaradi neopravljenega prometa blaga, proizvodov oziroma storitev.
motenje posesti - zahtevek - posest stvari - posest pravice
Če tožnik nikoli ni imel posesti stvari, temveč le posest pravice stvarne služnosti, tožbeni zahtevek pa se le v ugotovitvenem delu nanaša na motenje posesti pravice stvarne služnosti, v prepovedanem delu pa na prepoved motenja tožnikove posesti stvari, ob izostalem restitucijskem zahtevku, je treba tak tožbeni zahtevek zavrniti. Le z dajatvenim zahtevkom se namreč uresničuje posestno varstvo, sama ugotovitev motenja pa nima nobenega smisla.
Kadar je upnik vložil predlog za izvršbo in plačal takso za ta predlog in za sklep o predlogu za izvršbo in je nato sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je ta njegov sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, upnik pa je nato umaknil predlog za izvršbo, niso podani pogoji za vrnitev sodne takse, plačane za sklep o predlogu za izvršbo.
Iz opisa obdolženčevega ravnanja izhaja, da naj bi obdolženec zmogel plačevati preživnino, pa se izmika plačevanju preživnine s tem, da dohodke, ki jih dobi, porabi v druge namene. Kaznivo dejanje po členu 203/I KZ je sicer možno storiti s takšnim ravnanjem, vendar bi se moralo ugotoviti, da je obdolženi s priložnostnim delom zaslužil, vendar je zaslužek porabil za druge namene prav z namenom, da bi se izognil plačilu preživninskih obveznosti za svojo hčerko. Tega odločilnega dejstva sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo.
stanovanjsko pravo - obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
VSL43285
ZPP (1977) člen 374, 374. ZOR člen 371, 378, 378/1, 378/1-1, 371, 378, 378/1, 378/1-1. SZ člen 22, 24, 28, 22, 24, 28.
zastaranje - zmotna uporaba materialnega prava
Zahtevek upravnika proti lastnikom oz. najemnikom stanovanj na povrnitev stroškov, ki jih je na podlagi pogodbe o upravljanju poravnal dobaviteljem oz. izvajalcem za električno in toplotno energijo, plin, vodo, za dimnikarske storitve in vzdrževanje snage zastarajo v splošnem zastaralnem roku. Če se je pritožila le stranka, v korist katere je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, sodišče druge stopnje izpodbijane sodbe ne more spremeniti v njeno škodo.
ZZKat člen 12, 12/1, 12, 12/1. ZIP člen 53, 53/2, 53, 53/2.
izpolnitev zahtevka
Parcela mora biti označena ne samo s parcelno številko, ampak tudi z mejnimi znamenji, da je dovolj določena, če gre za vprašanje, ali je bila pravilno izročena v posest.