Zavarovanje v enem letu zapadlih zneskov preživnine ni možno, če ni izkazano, da je bilo zoper dolžnika že treba zahtevati izterjavo zapadlega zneska, ali da je bila taka izvršba predlagana.
Ker je bilo imetniku stanovanjske pravice s pravnomočno sodbo odpovedano stanovanjsko razmerje glede stanovanja, ki ga je zasedal v površini 38,50 m2, je s tem izgubil tudi pravico do razširitve na izpraznjene stanovanjske prostore (po izselitvi sostanovalcev) v smislu določbe 1. odst. 88. člena prejšnjega ZSR.
Pri presoji nevarnosti iz 1. odst. 265. člena ZIP je odločilno le tako konkretno ravnanje dolžnika, ki meri na zmanjševanje ali prikrivanje svojega premoženja oziroma sredstev, na katera bi v izvršbi lahko segel njegov upnik, ne zadostuje pa le upiranje izpolnjevanju prevzetih obveznosti, pa čeprav s spravljanjem v zmoto svojih upnikov z uporabo večih štampiljk.
Pogodba ne šteje za sklenjeno, če se neupravičeno zastopana pogodbena stranka v primernem roku ni izrekla, da odobrava pogodbo. Pri tem ni pomembno ali je druga stranka ukrepala v skladu z upravičenjem iz 2. odstavka 88. člena ZOR.
Določila 4. odstavka 913. člena ZOR ni mogoče razlagati tako, da v primeru, če premija ni plačana niti eno leto od dneva zapadlosti, pogodba preneha za nazaj.
Kadar se razveljavi sklep o izvršbi v delu s katerim je dovoljena izvršba na nepremičnine, je glede na določbo 167. čl. ZIZ in 1. odst. 170. čl. ZIZ odrediti s strani sodišča tudi izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi.
Kadar je upnik vložil predlog za izvršbo in plačal takso za ta predlog in za sklep o predlogu za izvršbo in je nato sodišče prve stopnje predlog za izvršbo zavrglo, sodišče druge stopnje pa je ta njegov sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, upnik pa je nato umaknil predlog za izvršbo, niso podani pogoji za vrnitev sodne takse, plačane za sklep o predlogu za izvršbo.
Sodišče mora pri določanju preživnine upoštevati potrebe upravičenca ter možnosti zavezanca. Zato mora pridobiti uradne podatke o višini otroškega dodatka, ki ga prejema tožnica (preživninska upravičenka) ter ugotoviti, kakšne so premoženjske zmožnosti tožničinega očeta (preživninskega zavezanca). Ni dovolj, da sodišče prve stopnje premoženjske razmere zavezanca oceni. Pri odločanju o preživnini mora sodišče upoštevati pravnomočno prisojeno preživnino, o kateri ne sme ponovno odločati.
Ob odločanju o višini najemnine za stanovanje, ki se odda v najem po prosto oblikovani najemnini, upošteva sodišče najemnino, ki jo zahteva najemodajalec - lastnik stanovanja. To ne velja le za primer, ko sodišče na ugovor najemnika ugotovi, da gre za oderuško najemnino v pomenu določbe prvega odstavka 65. člena SZ.
Sodišče lahko na zahtevo prevzemnika zaščitene kmetije zniža vrednost nujnega deleža, če bi bila znatno ogrožena gospodarska zmožnost zaščitene kmetije. Pri tem upošteva vse okoliščine primera, zlasti premoženjske razmere in pridobitveno sposobnost dedičev ter gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije.
Ker je tožena stranka dokazala, da je stanovanje, katerega zahteva tožnica v odkup, v stanovanjski hiši, kjer so še druga stanovanja, katerih nabava je bila za razreševanje stanovanjskih potreb upokojencev, je tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
Ker tožeča stranka zatrjuje, da so v popravi tožbe navedeni lastniki pravni nasledniki skupnosti stanovalcev po Zakonu o stanovanjskem gospodarstvu, mora sodišče odločiti o zatrjevani popravi tožbe in ne o spremembi tožbe.
Nujnemu dediču gredo najprej stvari, ki sestavljajo razpoložljivo zapuščino, šele če je nujni delež prikrajšan pa se vštevajo tudi darila in oporočna razpolaganja.
Tudi oseba, ki po volji lastnika motornega vozila - sklenitelja zavarovalne pogodbe z zavarovalnico upravlja s tem vozilom, je zavarovanec v smislu Pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti in je torej tudi oseba, katerih premoženjski interes je zavarovan. Zato, čeprav ni sklenila z zavarovalnico zavarovalne pogodbe, ima zavarovalnica od te osebe pravico zahtevati povračilo zneskov odškodnine, ki jih je plačala tretji osebi, če obstoje okoliščine, ki imajo po Pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti za posledico izgubo zavarovalnih pravic.
višina odškodnine za negmotno škodo - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Če oškodovanec prejema invalidnino, je potrebno ugotoviti, koliko zmanjšuje tožnikovo prizadetost (merila in izhodišča iz 200. in 203. člena ZOR). Pričakovanega mnogokratnika invalidnine ni mogoče preprosto odšteti od odškodnine iz tega naslova.
Izvršilno sodišče ne more presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, torej odločitve glede višine preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mladoletna otroka, pač pa mora v primeru, ko dolžnik prostovoljno ne izpolni izvršljive terjatve, le-to izvršiti v skladu z izvršilnim naslovom s pomočjo prisilnih sredstev. V kolikor dolžnik meni, da določene preživnine ne zmore (več) plačevati, bo moral torej ta problem rešiti v pravdnem in ne izvršilnem postopku. Dolžnik mora obveznost iz izvršilnega naslova izpolniti tako, kot se ta glasi, da se lahko utemeljeno sklicuje na prenehanje terjatve (ali vsaj delno prenehanje) zaradi njene izpolnitve (8. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ).
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet - krajevna pristojnost
Za odločitev o predlogu za izvršbo na sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji za plačilni promet je krajevno pristojno sodišče na območju katerega je sedež organizacije oz. njene enote, ki vodi dolžnikov račun.