V primeru prekinitve zapuščinskega postopka zaradi napotitve na pravdo traja prekinitev postopka, dokler ni pravda končana. Vložitev revizije ni razlog za nadaljnjo prekinitev postopka.
ZPSPP člen 23, 23/1, 24, 24/2, 23, 23/1, 24, 24/2.
poslovni prostor - plačilo najemnine - odpovedni rok - prenehanje najemnega razmerja
Ker je v postopku ugotovljeno, da se stranki nista sporazumeli o sporazumnem prenehanju najemne pogodbe, je nepomemben dokazni predlog za zaslišanje prič, ki naj bi izpovedali o dogovarjanju strank o tem vprašanju.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči - poškodba - zakonski znak kaznivega dejanja
Ker iz opisa dejanja (kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po členu 329/I KZ) ne izhaja, da bi oškodovanka, ki je utrpela sled poškodbe, bila poškodovana, je sodišče prve stopnje obtožni predlog, ob ugotovitvi, da zato niso izpoljnjeni vsi objektivni znaki kaznivega dejanja po členu 329/I KZ, utemeljeno zavrglo.
Toženka, ki ni vpisana kot lastnica stanovanja v zemljiški knjigi, ni v stanju izdati tožniku terjano zemljiškoknjižno listino, na podlagi katere bi bilo mogoče vpisati v zemljiško knjigo pravico brezplačne služnosti stanovanja na ime tožnika ter prepoved odtujitve in obremenitve.
Po 3. odst. 82. čl. ZIZ sodišče izvršbo ustavi, če se upnik ne udeleži rubeža. Razlogi, ki jih navaja upnica v pritožbi (težko finančno stanje, strah pred dolžnikom), niso takšni, da bi preprečili nastop te posledice.
Če škodni dogodek ni posledica specifičnosti, ki jo predstavlja pot na delo ter ni v nikakršni zvezi z delom, marveč je posledica življenja kot takega, ni podan temelj po 73. členu ZTPDR.
Dejanje, s katerim se prepreči vožnjo po spornem zemljišču, ki se že izvaja v daljšem časovnem razdobju, ne predstavlja samopomoči v smislu določb 76. člena ZTLR.
Sodišče prve stopnje je po razveljavitvi prve sodbe nadaljevalo s postopkom in prvo glavno obravnavo razpisalo šele po enem letu in treh mesecih, zaradi česar ni mogoče pripisati v krivdo oškodovancu kot tožilcu, da je kazenski postopek zastaral zaradi njegovega zavlačevanja. Zato je višje sodišče izpodbijano sodbo v odločbi o stroških kazenskega postopka spremenilo in izreklo, da vsi stroški kazenskega postopka, obdolženca, njegovega zagovornika, oškodovanca kot tožilca in njegovega pooblaščenca, bremenijo proračun.
V postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljene okoliščine, ki govore o osebnosti obdolženega, njegovem obnašanju med in po storitvi dejanja ter stopnja njegove kazenske odgovornosti utemeljujejo izrek sodnega opomina.
napoved pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - pritožbena novota
Če se obtoženec šele v pritožbi zoper sklep o zavrnitvi prošnje za vrnitev v prejšnje stanje protispisno sklicuje, da je vložil napoved takoj po razglasitvi sodbe, takšni pritožbi ni mogoče ugoditi.
preklic pogojne obsodbe - neizpolnitev pogoja - pritožbeni postopek
Če je sodišče prve stopnje pogojno obsodbo zaradi neizpolnitve posebnega pogoja, ki ga je obsojenec izpolnil šele v pritožbenem postopku, je plačilo lahko razlog za razveljavitev sodbe o preklicu pogojne obsodbe in za ustavitev preklicnega postopka. Tudi z zamudno izpolntivijo posebnega pogoja je dosežen namen pogojne obsodbe.
če sodišče prve stopnje obsojenčev odgovor na pritožbo oškodovanca v postopku za preklic pogojne obsodbe napačno šteje kot pritožbo zoper sodbo in jo zavrže kot prepozno, višje sodišče na obsojenčevo pritožbo takšen sklep zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ob pravilni uporabi zakona razveljavi.
Če nasprotna stranka prekorači 8 dnevni rok za vložitev odgovora na pritožbo sodišče takšnega odgovora ne zavrže, ker gre za procesni in ne prekluzivni rok in ker v zakonu nima pooblastila.
Nepravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolžencu naložilo plačilo razmeroma visokih stroškov kazenskega postopka z utemeljitvijo, da se bo obdolženec moral potruditi in najti delo. Odločitev o dolžnosti plačila stroškov postopka sme temeljiti le na okoliščinah, ki so podane ob izdaji odločbe o stroških, ne pa na bodočih, negotovih okoliščinah zaradi katerih obstaja dvom v realne zmožnosti obtoženca, da plača stroške postopka.
Če oškodovanec kot tožilec v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel vzroka, zaradi katerega ni mogel sporočiti sodišču spremembe bivališča, pač pa v nasprotju z dokazi zatrjuje, da je bival na istem naslovu, na katerem pa vabila za glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti prav zaradi spremembe bivališča, takšni prošnji ni mogoče ugoditi.
Kljub olajševalnim okoliščinam na strani obdolženca teža kaznivega dejanja, stopnja krivde in ogroženost več oseb ob tem, da je vozil vinjen tudi še po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja, ne dopušča izrek milejše kazenske sankcije - pogojne obsodbe.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Dedič ima pravni interes za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ne glede na to, da z denarjem, ki je pripadal zapustniku in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, razpolagajo drugi zapustnikovi dediči.
dolžnost pričanja - branje zapisnika o izpovedbah - vabilo na glavno obravnavo - bistvena kršitev določb postopka
Pri navajanju dokazov, ki so bili izvedeni na glavni obravnavi je sodišče prve stopnje navedlo, da je prečitalo tudi izpovedbo priviligirane priče, čeprav ta ni bila vabljena na glavno obravnavo, s čimer je ravnalo v nasprotju z določbo 3. točke drugega odstavka 340. člena ZKP. V izpodbijani sodbi je pričino izpovedbo omenilo v zvezi z ugotavljanjem pravno nepomembnih okoliščin, zaradi česar ni mogoče trditi, da se sodba opira na ta dokaz (izpovedbo priviligirane priče) in da je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.