pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju
Dedič ima pravni interes za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ne glede na to, da z denarjem, ki je pripadal zapustniku in za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, razpolagajo drugi zapustnikovi dediči.
Če oškodovanec kot tožilec v prošnji za vrnitev v prejšnje stanje ni navedel vzroka, zaradi katerega ni mogel sporočiti sodišču spremembe bivališča, pač pa v nasprotju z dokazi zatrjuje, da je bival na istem naslovu, na katerem pa vabila za glavno obravnavo ni bilo mogoče vročiti prav zaradi spremembe bivališča, takšni prošnji ni mogoče ugoditi.
Dejanje, s katerim se prepreči vožnjo po spornem zemljišču, ki se že izvaja v daljšem časovnem razdobju, ne predstavlja samopomoči v smislu določb 76. člena ZTLR.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja
Če je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, ne gre za prenehanje delovnega razmerja neodvisno od njegove volje, zaradi česar niso izpolnjeni pogoji za priznanje nadomestila, ki pripada invalidu za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu po 124. členu ZPIZ.
V individualnem delovnem sporu ni dopustna izdaja sodbe zaradi izostanka, kadar obstoj procesnih predpostavk (predhodni postopek pri delodajalcu) ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi, ker ni izpolnjen pogoj iz 4. točke 332. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
neopravičen izostanek z dela - predčasno zaključen bolniški stalež - kvalifikatorne okoliščine
Delavec ni vedel, da mu je zdravnik predčasno zaključil bolniški stalež z datumom 16.6.1997, ker se je tedaj nahajal doma v BiH, namesto v samskem domu v Sevnici, vendar je tožnikova nepoučenost o predčasnem zaključku bolniškega staleža posledica njegovega ravnanja, ker je kršil navodila o zdravljenju in odšel v BiH. Zato je njegov izostanek z dela po 17.6.1997 neopravičen. Večdnevni izostanek delavca z dela v času, ko bi bilo njegovo delo nujno potrebno, zaradi česar delavcu ni bil odobren zaprošeni dopust od 12.6.1997 dalje, nato pa je v istem času nastopil bolniški stalež, povzroča zaplete pri organiziranju dela, zato so podane kvalifikatorne okoliščine iz 89. člena ZDR.
ZUP člen 249, 249-2, 249-3, 249-5, 252, 252/4, 253, 253/23. ZPIZ člen 253, 253/1.
obnova postopka - 5-letni prekluzivni rok
Toženec - ZPIZ je utemeljeno zavrgel predlog tožnika za obnovo postopka, ki ga je vložil v letu 1996 zoper odločbo, ki je postala pravnomočna v letu 1984. Dejstvo, da je bil tožnik do leta 1996 na zdravljenju v psihiatrični bolnici in ni mogel vložiti predloga za obnovo postopka, ni razlog za podaljšanje 5-letnega roka po 4. odst. 252. čl. ZUP, saj ne gre za razloge iz 2., 3. in 5. tč. 249. čl. ZUP (če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca, ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, če temelji odločba na sodbi, izdani v kazenskem postopku in v postopku o gospodarskem prestopku, pa je sodba pravnomočno razveljavljena, oz. če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih tožbah drugače rešil).
Kljub skoraj leto dni trajajočemu priporu zaradi pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je pri obtožencu še vedno podana sorazmernost med trajanjem tega ukrepa in obsegom oziroma velikostjo njegove kriminalne dejavnosti, ker naj bi v preizkusni dobi za istovrstno kaznivo dejanje tako brutalno pretepel oškodovanca, da je ta 8 dni kasneje umrl, pri čemer tudi podatki sodnika za prekrške izkazujejo, da je bil že večkrat kaznovan zaradi prekrškov zoper javni red in mir, zoper njega pa je v teku tudi postopek za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po čl. 133/I KZ.
priporni razlog - begosumnost - ponovitvena nevarnost
Ker je obsojenec tuj državljan, sedaj je utemeljeno osumljen storitve hude oblike kaznivega dejanja ropa in je bil že večkrat kaznovan, je tudi po oceni pritožbenega sodišča izkazana tako visoka stopnja verjetnosti, da bi obtoženec na prostosti pobegnil, ali ponovil kaznivo dejanje, da je pripor neogibno potreben.
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je bila v tem izvršilnem postopku predlagana in dovoljena tudi izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Toda ob tem prezre, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo le izvršbo na računu pri banki.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10. ZPP člen 498, 498.
obnova postopka - pasivna legitimacija
Tožnik lahko predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka le zoper toženo stranko, ki je bila stranka v prvotnem postopku, katerega obnovo predlaga oz. zoper pravnega naslednika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovor
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato se izpodbijani sklep preizkusi le glede kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Ker je prodajalec kupcu zaračunal le tisti del dobavljenega blaga, za katerega je kupec naknadno izročil prodajalcu naročilnico z izjavo, da bo ta del blaga plačal, je navedeno količino blaga kupec dolžan plačati.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 481, 481/1, 481, 481/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - stvarna napaka - pravočasnost
Reklamacija napake dne 11.4.1996 je glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Vsa dejstva in dokazi (razen navedenih na prvi stopnji), ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, so pritožbene novote. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ni moglo obravnavati.
Pravna podlaga, na podlagi katere bi moralo sodišče odmeriti stroške tega postopka je v 154. čl. ZPP/77. Po tem načelu pa je treba upoštevati tudi delni uspeh v pravdi. Nadalje pa bi moralo sodišče odmeriti stroške po kriteriju, ki ga določa 155. čl. ZPP/77. Povrnejo se namreč le potrebni stroški, in tisti, ki so v pravilnem razmerju s procesnim ciljem.
ugovor tretjega - razveljavitev sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe
Ugovor tretjega se lahko po naravi stvari nanaša le na 2. točko sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi, ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - novote - pritožbena novota - vročanje - vročanje pooblaščencu
Toženi stranki imata v tem postopku pooblaščenca, zato zadostuje samo vabilo pooblaščencu.
Od vložitve ugovora do zadnje glavne obravnave sta imeli toženi stranki skoraj 11 mesecev časa, da bi svoje ugovorne navedbe konkretizirali in podprli z ustreznimi dokazi. Toženi stranki sta imeli ves čas postopka tudi istega pooblaščenca - odvetnika, ki bi mu lahko izročili ustrezne listine, da bi jih le-ta lahko predložil sodišču. Prav tako bi lahko pooblaščenec na obravnavi predlagal dokaz z izvedencem, saj je tožena stranka že v ugovoru zatrjevala nerealnost cen, za tak dokazni predlog pa pooblaščenec ni potreboval nobenih dodatnih listin, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta toženi stranki imeli možnost, da bi v pritožbi uveljavljane novote navedli in predložili že v postopku na prvi stopnji.