Dejstvo, da je obtoženec tujec, ki je v Sloveniji le na začasnem delu in dejstvo, da je obtožen kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti pobegnil.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bilo iz računom priloženih dispozicij razvidno, da tožena stranka ni bila naročnica hrambe vozil, so v nasprotju z vsebino listin.
Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Trditev, da je plačilni nesposobnosti dolžnika botrovala bolezen, ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani za katero upnik ni odgovoren.
ugovor tretjega - razveljavitev sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe
Ugovor tretjega se lahko po naravi stvari nanaša le na 2. točko sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi, ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Policista sta izvrševala naloge javne varnosti v skladu z Zakonom o notranjih zadevah (Ur. l. SRS št. 28/80), ko sta po radijskem obvestilu o vlomu v osebni avtomobil začela kontrolirati in legitimirati osebe. Dejanje uradnih oseb je bilo zakonito, ravnanje obtoženca pa usmerjeno k preprečitvi njihovih zakonitih uradnih dejanj.
Rubež v tej izvršilni zadevi ni bil predhodno opravljen dne 23.10.1998, temveč dne 19.11.1998. To izhaja tako iz rubežnega zapisnika z dne 19.11.1998 (na listovni številki 5) kot poročila sodnega izvršitelja, sestavljenega v zvezi s pritožbenimi navedbami upnika in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 59/99 z dne 25.2.1999 (U.Z. v spisu na listovni številki 11), dne 16.8.1999. Nasprotno pa ne izhaja niti iz vsebine "uradnega zaznamka" z dne 23.10.1998 (priložen k pritožbi na l. št. 13), kot v pritožbi neutemeljeno zatrjuje upnik. S podpisom le-tega se je namreč dolžnik upniku samo zavezal plačati znesek 15.500,00 SIT in 127.500,00 SIT (torej niti ne zneskov, ki se izterjujejo v tem izvršilnem postopku) do 19.11.1998. Ker se torej upnik kljub opozorilu na posledice izostanka rubeža z dne 19.11.1998 ni udeležil, je odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe (3. odst. 82. člena ZIZ) pravilna in zakonita.
Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovor
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato se izpodbijani sklep preizkusi le glede kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da se stroj za obsekavanje glav vijakov proizvajalca Hilgeland, tip AG1, leto izdelave 1958, delovno področje M6 X 50 mm, teže 1,2 t, nahaja v posesti tožene stranke v njeni delavnici v Buzetu. Pritožbene trditve, češ da tožena stranka tega stroja nima v posesti, pa izzvenijo po prepričanju pritožbenega sodišča preveč pavšalno, da bi omajale uvodoma omenjeno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je povsem pravilno zaključilo, da vzroka za obravnavano prometno nesrečo ni moč iskati v obtoženčevi prehitri vožnji, temveč v nenadnem zavijanju kolesarja v levo.
Po 1. odst. 133. čl. ZPP/99 v zvezi s 15. čl. ZIZ se podjetnikom posameznikom pošta vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Sodno pošiljko za dolžnico je dne 8.11.1999 prejela pooblaščenka (glej povratnico k redni št. 11). To pa pomeni, da je bila vročitev sodne pošiljke opravljena v skladu s 1. odst. 133. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.
Dolžnost sodnega izvršitelja je, da na podlagi 82. in 83. čl. ZIZ opravi rubež, zarubi pa stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Sodni izvršitelj bi lahko vstopil v prostore dolžnika, četudi dolžnik pri rubežu ne bi bil navzoč (4. odst. 82. čl. ZIZ), o rubežu pa bi nato izvršitelj obvestil dolžnika, ki pri njem ni bil navzoč (5. odst. 82. čl. ZIZ).
Kakršnekoli zahteve dolžnika o izkazovanju izvršitelja s potrdilom o opravljenem živilskem pregledu so zato neutemeljene. Ker je bilo ravnanje dolžnika nepravilno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbo 3. alinee 33. čl. ZIZ in izreklo dolžniku denarno kazen.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče izvršilni postopek ustaviti, ker izvršilnega sklepa ni bilo mogoče izdati na podlagi predložene listine - kontnega izpiska. Po določilu 2. odst.
21. člena ZIP je verodostojna listina tudi izpisek iz overjenih poslovnih knjig. To pa je prav kontni izpisek.
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem sporu gre za spor majhne vrednosti, v katerem je dopustna pritožba le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava.
Agencija Republike Slovenije za revidiranje lastninskega preoblikovanja podjetij (ARSRLPP) je kot pravna oseba javnega prava specifičen kontrolni organ države v pehodnem obdobju preoblikovanja družbene lastnine, ki ima analogen položaj kot Računsko sodišče, zato je tudi od 28.3.1998 dalje oproščena plačila sodnih taks.