Tožeča stranka ni takoj po prejemu plačila glavnice umaknila tožbe v tem obsegu, ampak je to storila šele na naroku, na katerem pa se je vsebinsko obravnaval še tožbeni zahtevek na plačilo obresti, s katerim je zmagala. Zato ji mora tožeča stranka povrniti stroške za takso za sodbo, vsaka stranka pa mora nasprotni povrniti stroške za udeležbo na naroku. Nikakor pa vprašanje, ali je tožba umaknjena tako po izpolnitvi tožbenega zahtevka, ne vpliva na odločitev o pravdnih stroških, nastalih pred izpolnitvijo zahtevka.
Zakoniti razlog po 10. točki 394. člena v zvezi z 2. odstavkom 395. člena ZPP predstavljajo vsa dejstva, ki jih mora stranka navesti o novih dejstvih in novih dokazih v smislu 10. točke 394. člena ZPP kot tudi dejstva, o tem zakaj okoliščin iz 10. točke brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Če tega ne stori, je njen predlog nepopoln po 398. členu v zvezi z 2. odstavkom 397. člena ZPP.
ZPP (1977) člen 186, 369, 369/1, 186, 369, 369/1. ZDR člen 93, 98, 93, 98. ZTPDR člen 59, 59/3, 67, 59, 59/3, 67.
suspenz - nadomestilo plače
Čeprav je bil sklep o suspenzu zakonit, je delavec upravičen do polnega zneska plače, ki bi jo dobil, če bi delal, če je disciplinski postopek zoper njega z dokončno odločbo ustavljen ali če je s pravnomočno odločbo oproščen (98. člen ZDR).
ugovor tretjega - razveljavitev sklepa o izvršbi - ustavitev izvršbe
Ugovor tretjega se lahko po naravi stvari nanaša le na 2. točko sklepa o izvršbi, v kateri sodišče dovoli izvršbo s tistimi sredstvi, ki jih v predlogu za izvršbo navede upnik.
Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi se nanašali na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe in ki bi obenem preprečevali izvršbo, temveč se njegove trditve nanašajo na samo terjatev, kar pa ni dopustno. Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost člen 89.
solidarnostna pomoč - kriterij za dodelitev
Osnovni namen solidarnostne pomoči je pomagati delavcem v primeru njihove ekonomske in socialne ogroženosti, vendar pa SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94 in 22/95) oz. panožna kolektivna pogodba nima določbe, da bi bil do te pomoči upravičen le delavec, ki je ekonomsko in socialno ogrožen. Zato solidarnostna pomoč pripada tudi delavcem z višjimi plačami, če so izpolnjeni pogoji po kolektivni pogodbi.
Tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepov o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka ter plačilo odpravnine trajno presežnemu delavcu je nesklepčen, ker je pojmovno nezdružljivo razveljaviti sklepa tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, obenem pa tožnici - delavki priznati še odpravnino zaradi prenehanja delovnega razmerja. Če sodišče razveljavi sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka, ni podlage za odločanje o odpravnini po 36. f. členu ZDR.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-10, 354, 354/2, 354/2-10. ZPP člen 498, 498.
obnova postopka - pasivna legitimacija
Tožnik lahko predlaga obnovo pravnomočno končanega postopka le zoper toženo stranko, ki je bila stranka v prvotnem postopku, katerega obnovo predlaga oz. zoper pravnega naslednika.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovor
Izpodbijani sklep se lahko preizkuša glede relativnih bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka po 1. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, med katere sodi tudi pravilna uporaba 2. odst. 53. člena, v zvezi s 1. odst. 61. člena in 62. člena ZIZ, samo, če jih pritožnik izrecno uveljavlja v pritožbi, teh pa upnik ni uveljavljal. Zato se izpodbijani sklep preizkusi le glede kršitev na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 481, 481/1, 481, 481/1.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - stvarna napaka - pravočasnost
Reklamacija napake dne 11.4.1996 je glede na datum prejema blaga 14.3.1996 prepozna, saj bi morala biti podana nemudoma (ker gre za gospodarsko pogodbo). Posledica zamude pa je izguba pravice uveljavljati zahtevke zaradi stvarne napake. Vsa dejstva in dokazi (razen navedenih na prvi stopnji), ki jih je tožena stranka navedla oziroma predlagala v pritožbi, so pritožbene novote. Tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji. Zato jih pritožbeno sodišče v gospodarskem sporu ni moglo obravnavati.
Ker je prodajalec kupcu zaračunal le tisti del dobavljenega blaga, za katerega je kupec naknadno izročil prodajalcu naročilnico z izjavo, da bo ta del blaga plačal, je navedeno količino blaga kupec dolžan plačati.
Pritožnik sicer pravilno opozarja, da je bila v tem izvršilnem postopku predlagana in dovoljena tudi izvršba z rubežem dolžnikovih premičnin. Toda ob tem prezre, da je sodišče z izpodbijanim sklepom ustavilo le izvršbo na računu pri banki.
1. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.
Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP).
2. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, že po logiki stvari same ne pride v poštev.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato naj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Trditev, da je plačilni nesposobnosti dolžnika botrovala bolezen, ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani za katero upnik ni odgovoren.