Policista sta izvrševala naloge javne varnosti v skladu z Zakonom o notranjih zadevah (Ur. l. SRS št. 28/80), ko sta po radijskem obvestilu o vlomu v osebni avtomobil začela kontrolirati in legitimirati osebe. Dejanje uradnih oseb je bilo zakonito, ravnanje obtoženca pa usmerjeno k preprečitvi njihovih zakonitih uradnih dejanj.
Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zaradi utesnitve predloga za izvršbo odločilo, da se izvršba delno ustavi. Ugodnejšega sklepa dolžnik v tej fazi izvršilnega postopka ne more doseči, zato naj izpodbijani sklep ne pomeni neugodne odločitve.
Iz razlogov izpodbijane sodbe sledi, da se stroj za obsekavanje glav vijakov proizvajalca Hilgeland, tip AG1, leto izdelave 1958, delovno področje M6 X 50 mm, teže 1,2 t, nahaja v posesti tožene stranke v njeni delavnici v Buzetu. Pritožbene trditve, češ da tožena stranka tega stroja nima v posesti, pa izzvenijo po prepričanju pritožbenega sodišča preveč pavšalno, da bi omajale uvodoma omenjeno dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - novote - pritožbena novota - vročanje - vročanje pooblaščencu
Toženi stranki imata v tem postopku pooblaščenca, zato zadostuje samo vabilo pooblaščencu.
Od vložitve ugovora do zadnje glavne obravnave sta imeli toženi stranki skoraj 11 mesecev časa, da bi svoje ugovorne navedbe konkretizirali in podprli z ustreznimi dokazi. Toženi stranki sta imeli ves čas postopka tudi istega pooblaščenca - odvetnika, ki bi mu lahko izročili ustrezne listine, da bi jih le-ta lahko predložil sodišču. Prav tako bi lahko pooblaščenec na obravnavi predlagal dokaz z izvedencem, saj je tožena stranka že v ugovoru zatrjevala nerealnost cen, za tak dokazni predlog pa pooblaščenec ni potreboval nobenih dodatnih listin, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta toženi stranki imeli možnost, da bi v pritožbi uveljavljane novote navedli in predložili že v postopku na prvi stopnji.
Zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo sodišče izvršilni postopek ustaviti, ker izvršilnega sklepa ni bilo mogoče izdati na podlagi predložene listine - kontnega izpiska. Po določilu 2. odst.
21. člena ZIP je verodostojna listina tudi izpisek iz overjenih poslovnih knjig. To pa je prav kontni izpisek.
ZPP člen 151, 151/1, 154, 154/1, 155, 155/1, 155/2. Odvetniška tarifa člen 2, 2/2.
stroški postopka - stroški zastopanja - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV)
V okviru stroškov, ki jih je dolžna povrniti nasprotni stranki tista stranka, ki v pravdi ne uspe, spadajo stroški zastopanja po odvetniku - vključno z DDV, obračunanim na odvetniško storitev, ker velja princip povrnitve stranki vseh stroškov, ki so bili potrebni za pravdo. DDV pa predstavlja pribitek na opravljeno odvetniško storitev, ki mora biti obračunan in ki ga stranka odvetniku v okviru opravljene storitve tudi plača.
1. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.
Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP).
2. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, že po logiki stvari same ne pride v poštev.
ZPP (1977) člen 166, 166/4, 270, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 166/4, 270, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZTPDR člen 64, 72, 77, 64, 72, 77.
odstranitev delavca iz organizacije - disciplinska odgovornost delavca - absolutna bistvena kršitev - sklep delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca
Disciplinsko kršitev mora delodajalec dokazati delavcu v sklepih o prenehanju delovnega razmerja. Če v sklepih delodajalca ni obrazložitve, gre za bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja pa je nezakonit.
Delodajalčevega zahtevka zoper delavca - trgovca zaradi povračila škode (primanjkljaj v trgovini) ni dovoljeno zavrniti zgolj zaradi tega, ker delodajalec ni v sklepu, izdanem na podlagi 72. člena ZTPDR, opredelil krivde delavca. Naklep in huda malomarnost se lahko ugotavljata tudi v sodnem postopku. Za vložitev tožbe zadostuje tudi že sam opomin za plačilo škode.
Dejstvo, da je obtoženec tujec, ki je v Sloveniji le na začasnem delu in dejstvo, da je obtožen kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen od enega do desetih let zapora, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na nevarnost, da bi obtoženec na prostosti pobegnil.
Ugotovitve sodišča prve stopnje, da naj bi bilo iz računom priloženih dispozicij razvidno, da tožena stranka ni bila naročnica hrambe vozil, so v nasprotju z vsebino listin.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
Vsak od najemodajalcev - solastnikov objekta je aktivno legitimiran le za uveljavljanje deleža najemnine, ki je sorazmeren njegovemu solastninskemu deležu, ne pa za plačilo celotnega zneska.
ZIZ člen 179, 179/2, 196, 197, 197/1, 197/1-3, 179, 179/2, 196, 197, 197/1, 197/1-3. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
nedovoljena pritožba
Pritožnica ni ne stranka postopka, ne oseba, ki ima pravico biti poplačana iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, zato njena pritožba ni dovoljena.
ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
dokazno breme - vzročna zveza
S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.