disciplinski postopek - nezavestna malomarnost - šofer
Narava kršitve - (nezavestna) malomarnost pri zagonu motorja in nepravočasna zaznava nepravilnosti delovanja motorja - ter olajševalne okoliščine na strani delavca (nekaznovanost, pripravljenost, da se izogne konfliktom in socialne razmere, tj. skrb za dva šoloobvezna otroka), dopuščajo pogojno odložitev izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja.
Dolžnost sodnega izvršitelja je, da na podlagi 82. in 83. čl. ZIZ opravi rubež, zarubi pa stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik. Sodni izvršitelj bi lahko vstopil v prostore dolžnika, četudi dolžnik pri rubežu ne bi bil navzoč (4. odst. 82. čl. ZIZ), o rubežu pa bi nato izvršitelj obvestil dolžnika, ki pri njem ni bil navzoč (5. odst. 82. čl. ZIZ).
Kakršnekoli zahteve dolžnika o izkazovanju izvršitelja s potrdilom o opravljenem živilskem pregledu so zato neutemeljene. Ker je bilo ravnanje dolžnika nepravilno, je sodišče prve stopnje povsem pravilno uporabilo določbo 3. alinee 33. čl. ZIZ in izreklo dolžniku denarno kazen.
ZPP (1977) člen 166, 166/4, 270, 354, 354/2, 354/2-13, 368, 166, 166/4, 270, 354, 354/2, 354/2-13, 368. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1. ZTPDR člen 64, 72, 77, 64, 72, 77.
odstranitev delavca iz organizacije - disciplinska odgovornost delavca - absolutna bistvena kršitev - sklep delodajalca o odškodninski odgovornosti delavca
Disciplinsko kršitev mora delodajalec dokazati delavcu v sklepih o prenehanju delovnega razmerja. Če v sklepih delodajalca ni obrazložitve, gre za bistveno kršitev določb disciplinskega postopka, izrečeni ukrep prenehanja delovnega razmerja pa je nezakonit.
Delodajalčevega zahtevka zoper delavca - trgovca zaradi povračila škode (primanjkljaj v trgovini) ni dovoljeno zavrniti zgolj zaradi tega, ker delodajalec ni v sklepu, izdanem na podlagi 72. člena ZTPDR, opredelil krivde delavca. Naklep in huda malomarnost se lahko ugotavljata tudi v sodnem postopku. Za vložitev tožbe zadostuje tudi že sam opomin za plačilo škode.
1. Pritožnica pravilno opozarja, da postopek pred sodiščem prve stopnje ni tekel po pravilih, ki veljajo za postopek v sporih majhne vrednosti (prim. npr. 456. čl. ZPP/99). Zato pritožbenega preizkusa izpodbijane sodbe ni moč omejiti na razloge iz 1. odst. 458. čl. ZPP/99, kot bi to sledilo iz pravnega pouka izpodbijane sodbe.
Drugačno stališče bi imelo za posledico spremembo pravil postopka po zaključku glavne obravnave, za kar pa ni podlage v ZPP (prim. npr. 1. odst. 498. čl. ZPP).
2. Zahtevek na "znižanje pogodbeno dogovorjene cene" v situaciji, ko pogodbena cena še ni določena, že po logiki stvari same ne pride v poštev.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP člen 358, 358-2, 365, 365-3, 358, 358-2, 365, 365-3.
odlog plačila
Če tožnik zaradi težkih ekonomskih razmer ne more plačati sodnih taks, na podlagi pravnomočne sodbe pa je razvidno, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, in bo v tem postopku, v katerem vtožuje denarni zahtevek (odškodnino zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) v pretežni meri uspel (pcto 20.520.000,00 SIT), sodišče odloži plačilo sodne takse do pravnomočnosti sodne odločbe, saj se bo njegovo ekonomsko stanje nedvomno izboljšalo.
Policista sta izvrševala naloge javne varnosti v skladu z Zakonom o notranjih zadevah (Ur. l. SRS št. 28/80), ko sta po radijskem obvestilu o vlomu v osebni avtomobil začela kontrolirati in legitimirati osebe. Dejanje uradnih oseb je bilo zakonito, ravnanje obtoženca pa usmerjeno k preprečitvi njihovih zakonitih uradnih dejanj.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - neobrazložen ugovor
Zoper sklep, s katerim sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremeni sklep o izvršbi tako, da določi novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, ima dolžnik ugovor z omejitvijo ugovornih razlogov na novo izvršilno sredstvo in predmete izvršbe, v katerem mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Trditev, da je plačilni nesposobnosti dolžnika botrovala bolezen, ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj gre za okoliščino na dolžnikovi strani za katero upnik ni odgovoren.
Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.
Obe tožnikovi vlogi sta sestavljeni v slovenskem jeziku (čeprav s pravopisnimi in slovničnimi napakami), sta pa razumljivi, saj je iz njiju razvidno, da tožeča stranka ugovarja in kaj ugovarja.
Sodišče prve stopnje bi moralo, če je menilo, da tožnikova vloga ni v slovenskem jeziku, postopati s tako vlogo kot z nepopolno vlogo in stranko v skladu z določili 109. čl. ZPP uradno pozvati, naj predloži popolno vlogo in jo tudi opozoriti na posledice nepredložitve prevoda.
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne predstavlja ovire za ponovno odločanje v novem predlogu za izdajo začasne odredbe, če ta temelji na drugih, kasneje nastalih okoliščinah.
Ker dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava terjatev upniku, izpodbija pa le sklep o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, je presojati njen ugovor kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva ker je ocenilo izpoved tožnice kot prepričljivo, ne da bi jo tehtalo z upoštevanjem vsebine ponudbe za sklenitev zavarovanja in ne da bi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi priče - pooblaščenca tožene stranke.
ZOR člen 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2, 173, 174, 174/1, 177, 177/1, 177/2.
negmotna škoda - nevarna dejavnost - vzročna zveza - vzročna zveza
Nevarna je tista dejavnost, ki predstavlja povečano tveganje za nastanek ali obseg škode. Uporaba teorije o ratio legis vzročnosti ima prednost pred uporabo teorije adekvatne vzročnosti.
neutemeljen ugovor dolžnika - izterjava preživnine
1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.