Zahteva po kontradiktornosti postopka kot izraz enakega varstva pravic kot ustavne pravice (22. čl. Ustave Republike Slovenije) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej tudi v obravnavanem izvršilnem postopku, v katerem glede na izpodbijano odločitev na pravni podlagi 34. čl. ZIZ ne gre za dovoljena odstopanja od tega načela oziroma pravice.
ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 51, 51/1, 52, 60, 60/1, 51, 51/1, 52, 60, 60/1.
sprememba tožbe - neveljavnost pogodbe
S tožbo tožnik uveljavlja izpodbojnost pogodbe zaradi napak volje, v pritožbi pa trdi, da gre tudi za ničnost. S tem spreminja tožbo, kar v pritožbenem postopku ni več mogoče.
Za presojo utemeljenosti suma, ali je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po členu 244/II in I KZ, ne more biti odločilna odločba pritožbenega sodišča v pravdni zadevi glede istega zneska, ki v kazenskem postopku predstavlja obdolžencu očitano pridobitev premoženjske koristi.
Sodišče v kazenskem postopku namreč ni vezano na pravnomočne odločbe drugega sodišča o pravnih vprašanjih, saj načelo iskanja materialne resnice v kazenskem postopku obsega mnogokrat mnogo širši spekter procesnih dejanj in dokazil, usmerjenih k ugotavljanju kazenske odgovornosti ter že zato dokazna pravila v drugih postopkih, ki so privedla do določenih ugotovitev, ne morejo imeti enake dokazne vrednosti.
Odmera odškodnine. Pritožnica ima sicer prav, da ji je sodišče prve stopnje za vse upoštevane fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo prenizko odškodnino, vendar pri tem prezre, da je prvostopno sodišče nekatere od naštetih vrst bolečin zaradi njihovega različnega izvora nepravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč t.i. funkcionalnih bolečin, torej bolečin, ki nastopajo ob izvajanju tožničinih življenjskih aktivnosti in zaradi njih in zaradi česar so posledično njene življenjske aktivnosti zmanjšane oziroma jih opravlja s povečanimi napori, zaradi česar trpi, ni mogoče uvrstiti preprosto k telesnim bolečinam, pač pa k psihičnim bolečinam zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tja jih je sicer uvrstilo tudi prvostopno sodišče (bolečine pri nenadnih gibih in stresanju z vratom, pri vztrajanju v sedečem in pol sklonjenem položaju), vendar je pred tem te iste bolečine pravno zmotno upoštevalo tudi kot podlago za prisojo odškodnine za fizične bolečine.
Kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu o telesnih poškodbah obdolženca, sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj obdolžencu ne verjame, da ga je v resnici napadel oškodovanec in ne obratno, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo zato treba po pritožbi obdolženčevega zagovornika razveljaviti. Razveljaviti pa jo je bilo potrebno tudi po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku prekoračilo obtožbo, ko je v opis ravnanja obdolženca vneslo toliko novih očitkov, da ni več mogoče govoriti o objektivni identiteti obtožbe in sodbe.
Ugovor prenehanja terjatve po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ ni utemeljen, če dolžnik zatrjuje, da je terjatev prenehala v času pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, ki je izvršilni naslov.
ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
dokazno breme - vzročna zveza
S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.
Spremenjene okoliščine na strani mld. tožnice, katere potrebe so se povečale, ni edini upoštevni razlog za presojo utemeljenosti zahtevka na zvišanje preživnine, saj je treba ob tem upoštevati tudi tiste okoliščine, ki so imele za posledico spremenjene preživninske možnosti slehernega izmed obeh preživninskih zavezancev.
Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - vojaško stanovanje
Občan je v skladu s tedanjo zakonodajo smel imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Ker je imela tožnica stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35 (na podlagi odločbe iz leta 1968), kateri se ni nikoli odpovedala oz. ji ni prenehala, ni mogla sočasno pridobiti stanovanjske pravice še na drugem stanovanju št. 50. Slednje je bilo tožnici dodatno dodeljeno v skladu s tedanjo prakso JLA. Takšna dodelitev bi bila namreč ne glede na prakso JLA, v nasprotju z določbo ZSR.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in storiti vse kar je v njihovi moči, kar pomeni, da jih morajo res preživljati. Občasna nezaposlenost ne more vplivati na to njihovo dolžnost.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko stranko oprosti plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom le teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.