Toženec v postopku ni dokazal, da je pri sklenitvi sporazuma (pogodbe) obstajala napaka glede njegove volje, zato je dolžan izpolniti svoje, s sporazumom (pogodbo) sprejete obveznosti.
KZ člen 326, 326/1, 326, 326/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
odločilno dejstvo
Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi zaključilo, da so vse kršitve predpisov o varnosti železniškega prometa, ki so navedene v konkretnem opisu kaznivega dejanja po členu 326/I KZ, v vzročni zvezi z nastalo nesrečo, vendar vzročne zveze med kršitvijo posameznega predpisa in posledico ni obrazložilo, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Zahteva po kontradiktornosti postopka kot izraz enakega varstva pravic kot ustavne pravice (22. čl. Ustave Republike Slovenije) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej tudi v obravnavanem izvršilnem postopku, v katerem glede na izpodbijano odločitev na pravni podlagi 34. čl. ZIZ ne gre za dovoljena odstopanja od tega načela oziroma pravice.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in storiti vse kar je v njihovi moči, kar pomeni, da jih morajo res preživljati. Občasna nezaposlenost ne more vplivati na to njihovo dolžnost.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko stranko oprosti plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom le teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
Glavni urednik časopisa, v katerem so dela in naloge odgovornega in glavnega urednika ločene, ni odškodninsko odgovorne zaradi objavljanja članka in škode, ki je v zvezi z njim nastala.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43281
ZIP člen 251c, 251c. ZZK člen 101, 101.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - izbrisna tožba
O veljavnosti sklenjenega sporazuma iz 251. c člena ZIP, ki ima v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, kot sodna poravnava moč izvršilnega naslova, ni mogoče odločiti le kot o predhodnem vprašanju. Do pravnomočne razveljavitve izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice tožene stranke, katere izbris se zahteva v tem postopku, ima namreč tožena stranka še vedno veljavni izvršilni naslov za terjatev, ki je zavarovana s sporno zastavno pravico. Zahtevka za razveljavitev tega izvršilnega naslova pa tožeča stranka v tem postopku niti ni postavila, pa tudi zatrjevala ni, da bi to že dosegla v kakšnem drugem postopku.
Po določbi 612. čl. ZOR mora biti terjatev sodelavca priznana. Izjavo o priznanju terjatve lahko da le prevzemnik del, ker je le on v pogodbenem razmerju s sodelavcem. Dokazno breme, da je terjatev priznana, pa je na strani sodelavca.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.
ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
povzročitev škode - podlaga za odgovornost - krivdna odgovornost
Zavarovanka tožene stranke je povzročila okoliščine zaradi katerih je mld. tožnici nastala škoda, zato je podana njena krivdna odgovornost za nastali škodni dogodek v 80%, v preostalih 20% pa je podana odgovornost mld. tožnice. Osnovna šola kot zavarovanka tožene stranke je namreč mld. tožnici naročila, da mora hitro prinesti diplome, zaradi česar je mld. tožnica po najkrajši poti stekla ponje k hišniku in se pri tem na sicer manj strmem, vendar pa spolzkem, pobočju poškodovala.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - zunajzakonska skupnost
Napotitev na pravdo pride v poštev le, če so dejstva, ki so odločilna za priznanje določene pravice iz zapuščine, na primer pravice do dedovanja oziroma do določenega dednega deleža, sporna.