Ker je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti dokazala, da je tožena stranka preuranjeno vnovčila akceptni nalog, je utemeljena začasna odredba, da Agencija za plačilni promet zadrži izplačilo spornega zneska na računu tožene stranke.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
Spremenjene okoliščine na strani mld. tožnice, katere potrebe so se povečale, ni edini upoštevni razlog za presojo utemeljenosti zahtevka na zvišanje preživnine, saj je treba ob tem upoštevati tudi tiste okoliščine, ki so imele za posledico spremenjene preživninske možnosti slehernega izmed obeh preživninskih zavezancev.
ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
Ugovor prenehanja terjatve po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ ni utemeljen, če dolžnik zatrjuje, da je terjatev prenehala v času pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, ki je izvršilni naslov.
Ob razlagi pogodbe je potrebno upoštevati tudi fazo pogajanj ter ugotoviti, ali je bila volja obeh pogodbenikov, da se nepremičnina proda obremenjena s hipoteko.
Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik, ki ugovarja, da ni v pogodbenem razmerju z upnikom (za negativno dejstvo dokazov ne more ponuditi), torej z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v celoti, tudi v dajatvenem delu (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To v ugovoru zatrjevano dejstvo pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, če se izkaže za resnično. Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter odločilo, da bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
Pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih na dan izdaje odločbe sodišče upošteva valorizirano akontacijo, ki je bi bila plačana oškodovancu.
preživnina za otroka - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca
Sodišče je sicer ugotovilo spremenjene razmere tako na strani zavezanca kot na strani upravičenca do preživnine, vendar je po oceni možnosti ter potreb ugotovilo, da je še naprej primerna preživnina, kot je bila določena dosedaj, zato je pravilno zavrnilo tako zahtevek na znižanje kot zahtevek na zvišanje preživnine. Za oceno možnosti prispevati k preživljanju niso odločilni dejanski dohodki, temveč kakšne dohodke zavezanec glede na svoje sposobnosti in objektivne razmere more doseči.
Vsak od najemodajalcev - solastnikov objekta je aktivno legitimiran le za uveljavljanje deleža najemnine, ki je sorazmeren njegovemu solastninskemu deležu, ne pa za plačilo celotnega zneska.
Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.