Sprožitev postopka za sodno določitev meje ni posebno upravičen razlog za odlog izvršbe za izterjavo sodnih penalov, ker dolžnik ni odstranil predmetov, kar je bil dolžan po sodni odločbi.
Sodišče prve stopnje ni razveljavilo celotne priglasitve Okrajnega ljudskega odbora, pač pa le v zvezi z eno od štirih oseb, čeprav je bil predlog podan za razglasitev v celoti, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločitev, sodišču prve stopnje pa je še naročilo, da mora postopati po določilu člena 416. ZKP.
ZPP člen 188, 188/3, 210, 210/3, 188, 188/3, 210, 210/3.
mirovanje postopka - umik tožbe
Če nobena od strank ni predlagala nadaljevanja mirujočega pravdnega postopka se po zakonu šteje, da je tožba umaknjena. Tožena stranka nima pravno varovanega interesa, da izpodbija sklep o ustavitvi postopka, čeprav ni dala privolitve za umik tožbe.
S tem, ko sodišče prve stopnje na glavno obravnavo ni vabilo oškodovanca, ni podana v pritožbi zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Oškodovana pravna oseba je v predlogu za kazenski pregon že podala tudi premoženjskopravni zahtevek in ga tudi dokumentirala, zato je sodišče prve stopnje ocenilo, da zaslišanje zakonitega zastopnika oškodovanca ni nujno potrebno in ga na glavno obravnavo tudi ni vabilo; njegovega zaslišanja pa tudi stranki nista predlagali. Državna tožilka, kot to izhaja tudi iz navedb v pritožbi, zaslišanja predstavnika oškodovanca v obtožnem predlogu ni predlagala, ker po njenem mnenju v tisti fazi postopka za to še ni bilo potrebe. Zaslišanja oškodovanca pa državna tožilka ni predlagala niti do konca glavne obravnave. Ker ni mogoče pričakovati od sodišča, da bo izvajalo dokaze, za katere misli da niso potrebni, če jih tudi ni predlagala nobena od strank, ni mogoče pritrditi navedbam v pritožbi, da je zaradi nevabljenja oškodovanca na glavno obravnavo (kar je sicer kršitev določb kazenskega postopka), to vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilno sodbe.
izselitev iz stanovanja - krivdni razlog - zakonec
Dogovor zakoncev po 47. čl. ZZZDR o tem, kje bosta po sklenitvi zak. zveze živela, zajema tudi njune otroke iz prejšnjih zakonskih zvez, ki so vsakemu od njiju dodeljeni v varstvo in vzgojo in zato živijo z njima. Zato eden od zakoncev ne more zahtevati izselitve polnoletnega otroka drugega iz skupnega stanovanja, češ da ga zaseda nezakonito, če mu ni mogoče očitati katerega od krivdnih razlogov iz 53. čl. SZ.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je bila predmet poravnave tudi v tej pravdi vtoževana škoda in da tožnica ni predložila niti enega dokaza, da bi po poravnavi 15.5.1995 nastala kakšna nadaljnja škoda, s katero ob sklepanju poravnave tožnica ni mogla računati niti jo mogla predvideti.
stečajni postopek - asignacija - dvostranska pogodba - izpolnitev obveznosti
Pri sočasnih izpolnitvah dvostranskih (vzajemnih) pogodb, vsaj tedaj če sta obveznosti ekvivalentni, ne pride do zmanjšanja premoženja stečajnega dolžnika. Kolikor stečajni dolžnik da, toliko (istočasno) prejme. Enako velja v primeru, če sam izpolni vnaprej.
Delno plačilo dolga ni ugovorni razlog, ki bi preprečeval izvršbo z zavarovanjem terjatve z zastavno pravico na nepremičnini. Tak ugovor ne preprečuje izvršbe.
Nujna pot je le tisti del (morda že obstoječe poti), ki poteka po tujem zemljišču, nikakor pa del poti, ki poteka po zemljišču predlagatelja. Če je med udeleženci postopka mejna linija sporna in ni jasno po čigavem zemljišču obstoječa pot poteka, ni mogoče določiti natančnega poteka nujne poti.
Ker ima upnik vpisano zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, nima pa ustreznega notarskega zapisa ali sporazuma pred sodiščem, takšen vpis v zemljiško knjigo ne more biti podlaga za izdajo sklepa o izvršbi in nato prodajo nepremičnine.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 154, 154/1, 172, 172/1.
odgovornost države
Ni upošteven ugovor države (tožene R. Slovenije), po katerem naj ne bi odgovarjala za škodo, ki je nastala zaradi medsebojnega osebnega spora z drugim vojakom, saj udeleženci škodnega dogodka niso bili v osebnih sporih, temveč je šlo za trenutno situacijo, do katere ne bi prišlo, če bi pooblaščena oseba tožene stranke opravljala svoje dolžnosti tako, kot je od nje pričakovano in zahtevano s predpisi, na katekre se sklicuje sodišče prve stopnje (Zakon o obrambi in Pravila službe v Slovenski vojski).
Odškodnina za 46 let staro tožnico, ki je utrpela poškodbeni razpok ozkega črevesja, vnetje trebušne mrene, številne udarnine širokega črevesja, razpok vranice pod ovojnico, zlom 5. - 7. rebra na levi strani, zlom krila črevnice, desne nadlahti, štirih zgornjih sekalcev in izliv krvi v popljučnično votlino obojestransko, za telesne bolečine in nevšečnosti 3.500.000 SIT, za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 3.200.000 SIT, za skaženost 300.000 SIT je pravična odškodnina po 200. in 203. čl. ZOR.
Ker sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede procenta invalidnosti tožnice, od katerega je odvisna utemeljenost njenega zahtevka za plačilo zavarovalnine, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
nesreča pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - delo obsojencev po ZIKS - odgovornost države
Država kot smiselni "delodajalec" obsojenca temu odgovarja za škodo, nastalo na delu oziroma v zvezi z delom, ne glede na to, kje je obsojenec delo opravljal. Pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je potrebno upoštevati tožniku izplačano zavarovalnino iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja "delodajalca", če je zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje iz lastnih sredstev plačeval "delodajalec" in je šlo dejansko za kritje njegove odgovornosti.
Dolžnik je ugovor poslal z navadno pošiljko po izteku roka, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.