Kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu o telesnih poškodbah obdolženca, sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj obdolžencu ne verjame, da ga je v resnici napadel oškodovanec in ne obratno, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo zato treba po pritožbi obdolženčevega zagovornika razveljaviti. Razveljaviti pa jo je bilo potrebno tudi po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku prekoračilo obtožbo, ko je v opis ravnanja obdolženca vneslo toliko novih očitkov, da ni več mogoče govoriti o objektivni identiteti obtožbe in sodbe.
Tudi pred pravdo zaradi motenja posesti je mogoče z začasno odredbo zahtevati odstranitev škarpe v meri, da bo mogoče upnica imela dostop do svoje počitniške hišice.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
ZIZ člen 179, 179/2, 196, 197, 197/1, 197/1-3, 179, 179/2, 196, 197, 197/1, 197/1-3. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
nedovoljena pritožba
Pritožnica ni ne stranka postopka, ne oseba, ki ima pravico biti poplačana iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, zato njena pritožba ni dovoljena.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43281
ZIP člen 251c, 251c. ZZK člen 101, 101.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - izbrisna tožba
O veljavnosti sklenjenega sporazuma iz 251. c člena ZIP, ki ima v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, kot sodna poravnava moč izvršilnega naslova, ni mogoče odločiti le kot o predhodnem vprašanju. Do pravnomočne razveljavitve izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice tožene stranke, katere izbris se zahteva v tem postopku, ima namreč tožena stranka še vedno veljavni izvršilni naslov za terjatev, ki je zavarovana s sporno zastavno pravico. Zahtevka za razveljavitev tega izvršilnega naslova pa tožeča stranka v tem postopku niti ni postavila, pa tudi zatrjevala ni, da bi to že dosegla v kakšnem drugem postopku.
Ugovor prenehanja terjatve po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ ni utemeljen, če dolžnik zatrjuje, da je terjatev prenehala v času pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, ki je izvršilni naslov.
ZUSS člen 61, 61. ZPP člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZDEN člen 5, 56, 5, 56.
spor o pristojnosti
Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, po določbi 2. odst. 61. čl. Zakona o ustavnem sodišču lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova; sodišče pa je na izvršilni naslov v celoti vezano. Ker upnik za izterjavo odpravnine nima podlage v izvršilnem naslovu, saj v njem ni določeno, da je dolžnik dolžan upniku izplačati tudi odpravnino, izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti.
Ob neobrazloženi pritožbi, preizkusi pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo le glede eventuelnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Zatrjevana dolžnikova že večletna nezaposlenost in pomanjkanje virov sredstev za preživljanje dolžnika in njegove družine ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe v pomenu določbe drugega odstavka 71. člena ZIZ -kar velja še zlasti v obravnavanem primeru, ko spričo pravnomočnega sklepa o izvršbi v obsegu, v katerem ni bila že ustavljena, le-ta ne posega samo na denarno terjatev dolžnika (na njegovo plačo ali osebne prejemke) in ko nezaposlenost dolžnika torej ne pomeni ovire za tek tega izvršilnega postopka.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva ker je ocenilo izpoved tožnice kot prepričljivo, ne da bi jo tehtalo z upoštevanjem vsebine ponudbe za sklenitev zavarovanja in ne da bi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi priče - pooblaščenca tožene stranke.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati dopustitev poplačila svoje terjatve s sodno prodajo zastavljenih nepremičnin le na podlagi pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, če ta zastavna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Da bi bila uspešna, bi morala najprej doseči, da tožena stranka izposluje vpis svoje lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini v zemljiški knjigi ter nato izposlovati vpis svoje zastavne pravice na tej nepremičnini.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).