• Najdi
  • <<
  • <
  • 41
  • od 41
  • 801.
    VSL sklep R 42/2000
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43669
    ZPP člen 481, 482/2, 481, 482/2.
    pristojnost
    V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.

     
  • 802.
    VSL sklep I Cp 1995/99
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL43469
    ZPP (1977) člen 4, 354, 354/1, 4, 354, 354/1.
    načelo neposrednosti - pismena izjava
    Sodišče ne more opreti svoje odločitve na pisno izjavo osebe, ki v postopku ni bila zaslišana kot priča, saj bi to bilo v nasprotju z načelom neposrednosti. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na takšno pisno izjavo, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, če glede na celotni dokazni postopek to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.

     
  • 803.
    VSL sklep III Cp 1832/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL42960
    ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1.
    ugovor zoper sklep o izvršbi
    V izvršilnem postopku ni več mogoče načenjati vprašanj, ki bi lahko bila predmet presoje kvečjemu v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

     
  • 804.
    VSL sodba I Cp 947/99
    1.3.2000
    obligacijsko pravo
    VSL43248
    ZOR člen 17, 17/1, 17, 17/1.
    dolžnost izpolnitve obveznosti
    Toženec v postopku ni dokazal, da je pri sklenitvi sporazuma (pogodbe) obstajala napaka glede njegove volje, zato je dolžan izpolniti svoje, s sporazumom (pogodbo) sprejete obveznosti.

     
  • 805.
    VSL sklep III Cp 1817/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL43638
    ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5, 53, 53/2, 62, 62/2, 62/5.
    postopek pri ugovoru
    Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

     
  • 806.
    VSL sklep III Cp 1585/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL43658
    ZIZ člen 21, 21.
    vezanost na izvršilni naslov
    Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova; sodišče pa je na izvršilni naslov v celoti vezano. Ker upnik za izterjavo odpravnine nima podlage v izvršilnem naslovu, saj v njem ni določeno, da je dolžnik dolžan upniku izplačati tudi odpravnino, izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti.

     
  • 807.
    VSL sklep III Cp 2095/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL43635
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2.
    odlog izvršbe
    Dejstvo, da so zarubljeni predmeti po zatrjevanju dolžnika last nekoga tretjega ne predstavlja razlogov za odložitev izvršbe.

     
  • 808.
    VSL sklep II Cp 291/2000
    1.3.2000
    DEDNO PRAVO
    VSL44483
    ZD člen 2, 25, 25/1, 2, 25, 25/1.
    dedovanje
    Zapustnikov nečak ni nujni dedič.

     
  • 809.
    VSL sklep III Cp 208/00
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL42846
    ZIZ člen 55, 55/1-8, 55, 55/1-8.
    ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi
    Ugovor prenehanja terjatve po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ ni utemeljen, če dolžnik zatrjuje, da je terjatev prenehala v času pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, ki je izvršilni naslov.

     
  • 810.
    VSL sklep I Kp 1020/99
    1.3.2000
    kazensko procesno pravo
    VSL21227
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
    bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva
    Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe napačno navedlo, da priča inkriminiranih besed ni slišala, čeprav jih je na glavni obravnavi kar trikrat ponovila, ob tem pa je tudi zgrešeno tolmači vsebino izvedenega dokaza o času tiskanja večernega Dela, čeprav nihče ni zatrjeval, da je šlo za raznašalca tega časopisa, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi pooblaščenke zasebne tožilke in izpodbijano sodbo razveljavilo.

     
  • 811.
    VSL sklep II Cp 697/99
    1.3.2000
    obligacijsko pravo
    VSL45325
    ZOR člen 399, 399/1, 399/4, 399, 399/1, 399/4.
    pogodbene obresti
    Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.

     
  • 812.
    VSL sodba II Cp 157/2000
    1.3.2000
    stanovanjsko pravo
    VSL43124
    SZ člen 147, 147.
    tožba na izpraznitev stanovanja
    Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.

     
  • 813.
    VSL sklep III Cp 1926/99
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL42890
    ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
    dopolnilni sklep
    Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.

     
  • 814.
    VSL sodba in sklep II Cp 129/99
    1.3.2000
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL45340
    ZOR člen 200, 203, 200, 203.
    škoda
    Odmera odškodnine. Pritožnica ima sicer prav, da ji je sodišče prve stopnje za vse upoštevane fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo prenizko odškodnino, vendar pri tem prezre, da je prvostopno sodišče nekatere od naštetih vrst bolečin zaradi njihovega različnega izvora nepravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč t.i. funkcionalnih bolečin, torej bolečin, ki nastopajo ob izvajanju tožničinih življenjskih aktivnosti in zaradi njih in zaradi česar so posledično njene življenjske aktivnosti zmanjšane oziroma jih opravlja s povečanimi napori, zaradi česar trpi, ni mogoče uvrstiti preprosto k telesnim bolečinam, pač pa k psihičnim bolečinam zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tja jih je sicer uvrstilo tudi prvostopno sodišče (bolečine pri nenadnih gibih in stresanju z vratom, pri vztrajanju v sedečem in pol sklonjenem položaju), vendar je pred tem te iste bolečine pravno zmotno upoštevalo tudi kot podlago za prisojo odškodnine za fizične bolečine.

     
  • 815.
    VSL sklep III Cp 317/2000
    1.3.2000
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL43605
    ZIZ člen 71, 71.
    odlog izvršbe
    Nezmožnost plačila ni razlog za odlog izvršbe.

     
  • 816.
    VSL sklep II Cp 88/2000
    1.3.2000
    obligacijsko pravo
    VSL44482
    ZOR člen 412, 412/3, 425, 412, 412/3, 425.
    najemnina - deljiva obveznost - aktivna legitimacija
    Vsak od najemodajalcev - solastnikov objekta je aktivno legitimiran le za uveljavljanje deleža najemnine, ki je sorazmeren njegovemu solastninskemu deležu, ne pa za plačilo celotnega zneska.

     
  • 817.
    VSL sklep I Cp 276/99
    1.3.2000
    civilno procesno pravo
    VSL0047055
    ZPP (1977) člen 20, 286, 286/1, 293, 293/4, 354, 354/2, 354/2-7, 453, 20, 286, 286/1, 293, 293/4, 354, 354/2, 354/2-7, 453.
    pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
    Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.

     
  • 818.
    VSL sklep I Cp 1540/99
    1.3.2000
    stanovanjsko pravo
    VSL43475
    SZ člen 53, 158, 53, 158.
    izpraznitev stanovanja
    Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.

     
  • <<
  • <
  • 41
  • od 41