preživnina za otroka - spremenjene okoliščine - potrebe upravičenca
Sodišče je sicer ugotovilo spremenjene razmere tako na strani zavezanca kot na strani upravičenca do preživnine, vendar je po oceni možnosti ter potreb ugotovilo, da je še naprej primerna preživnina, kot je bila določena dosedaj, zato je pravilno zavrnilo tako zahtevek na znižanje kot zahtevek na zvišanje preživnine. Za oceno možnosti prispevati k preživljanju niso odločilni dejanski dohodki, temveč kakšne dohodke zavezanec glede na svoje sposobnosti in objektivne razmere more doseči.
V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
Po določbi 612. čl. ZOR mora biti terjatev sodelavca priznana. Izjavo o priznanju terjatve lahko da le prevzemnik del, ker je le on v pogodbenem razmerju s sodelavcem. Dokazno breme, da je terjatev priznana, pa je na strani sodelavca.
Glavni urednik časopisa, v katerem so dela in naloge odgovornega in glavnega urednika ločene, ni odškodninsko odgovorne zaradi objavljanja članka in škode, ki je v zvezi z njim nastala.
Odmera odškodnine. Pritožnica ima sicer prav, da ji je sodišče prve stopnje za vse upoštevane fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo prenizko odškodnino, vendar pri tem prezre, da je prvostopno sodišče nekatere od naštetih vrst bolečin zaradi njihovega različnega izvora nepravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč t.i. funkcionalnih bolečin, torej bolečin, ki nastopajo ob izvajanju tožničinih življenjskih aktivnosti in zaradi njih in zaradi česar so posledično njene življenjske aktivnosti zmanjšane oziroma jih opravlja s povečanimi napori, zaradi česar trpi, ni mogoče uvrstiti preprosto k telesnim bolečinam, pač pa k psihičnim bolečinam zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tja jih je sicer uvrstilo tudi prvostopno sodišče (bolečine pri nenadnih gibih in stresanju z vratom, pri vztrajanju v sedečem in pol sklonjenem položaju), vendar je pred tem te iste bolečine pravno zmotno upoštevalo tudi kot podlago za prisojo odškodnine za fizične bolečine.
ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.
Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.
Vsak od najemodajalcev - solastnikov objekta je aktivno legitimiran le za uveljavljanje deleža najemnine, ki je sorazmeren njegovemu solastninskemu deležu, ne pa za plačilo celotnega zneska.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
Pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih na dan izdaje odločbe sodišče upošteva valorizirano akontacijo, ki je bi bila plačana oškodovancu.
Kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu o telesnih poškodbah obdolženca, sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj obdolžencu ne verjame, da ga je v resnici napadel oškodovanec in ne obratno, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo zato treba po pritožbi obdolženčevega zagovornika razveljaviti. Razveljaviti pa jo je bilo potrebno tudi po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku prekoračilo obtožbo, ko je v opis ravnanja obdolženca vneslo toliko novih očitkov, da ni več mogoče govoriti o objektivni identiteti obtožbe in sodbe.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.