Spremenjene okoliščine na strani mld. tožnice, katere potrebe so se povečale, ni edini upoštevni razlog za presojo utemeljenosti zahtevka na zvišanje preživnine, saj je treba ob tem upoštevati tudi tiste okoliščine, ki so imele za posledico spremenjene preživninske možnosti slehernega izmed obeh preživninskih zavezancev.
Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.
Zemljškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 68.člena ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo; v zemljiškoknjižnem postopku pa ugotavlja le, ali je upravni organ potrdil pravnomočnost odločbe. V pravilnost vsebine pravnomočne odločbe pa se ne more in ne sme spuščati.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - vojaško stanovanje
Občan je v skladu s tedanjo zakonodajo smel imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Ker je imela tožnica stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35 (na podlagi odločbe iz leta 1968), kateri se ni nikoli odpovedala oz. ji ni prenehala, ni mogla sočasno pridobiti stanovanjske pravice še na drugem stanovanju št. 50. Slednje je bilo tožnici dodatno dodeljeno v skladu s tedanjo prakso JLA. Takšna dodelitev bi bila namreč ne glede na prakso JLA, v nasprotju z določbo ZSR.
ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
Pogodbena zastavna pravica se prenaša s prenosom lastninske pravice in tožnik zaradi nakupa sporne nepremičnine ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno.
duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - negmotna škoda
Tožnik do odškodnine ni upravičen za izrečeno besedo pijanec, ker je toženka kot socialna delavka zaradi večletnega ukvarjanja s tožencem imela utemeljen razlog verjeti, da je toženec res podvržen prekomernemu uživanju alkohola. Glede na vse okoliščine primera izrečena žalitev pri tožniku ni mogla povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, ki bi opravičevale prisojo odškodnine.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari.
Ob neobrazloženi pritožbi, preizkusi pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo le glede eventuelnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.
V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 18, 18/2, 154, 154/1.
odškodninska odgovornost
Odškodninska odgovornost vzdrževalca cest je zakonita odgovornost in je s pogodbo ni mogoče vnaprej izključiti ali omejiti. Ta je podana, če je do škode prišlo zaradi neizvrševanja nalog vzdrževalca cest, ki pri opravljanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.