ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
dokazno breme - vzročna zveza
S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.
Sodišče ne more opreti svoje odločitve na pisno izjavo osebe, ki v postopku ni bila zaslišana kot priča, saj bi to bilo v nasprotju z načelom neposrednosti. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na takšno pisno izjavo, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, če glede na celotni dokazni postopek to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.
Glavni urednik časopisa, v katerem so dela in naloge odgovornega in glavnega urednika ločene, ni odškodninsko odgovorne zaradi objavljanja članka in škode, ki je v zvezi z njim nastala.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in storiti vse kar je v njihovi moči, kar pomeni, da jih morajo res preživljati. Občasna nezaposlenost ne more vplivati na to njihovo dolžnost.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko stranko oprosti plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom le teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe napačno navedlo, da priča inkriminiranih besed ni slišala, čeprav jih je na glavni obravnavi kar trikrat ponovila, ob tem pa je tudi zgrešeno tolmači vsebino izvedenega dokaza o času tiskanja večernega Dela, čeprav nihče ni zatrjeval, da je šlo za raznašalca tega časopisa, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi pooblaščenke zasebne tožilke in izpodbijano sodbo razveljavilo.
neutemeljen ugovor dolžnika - izterjava preživnine
1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova; sodišče pa je na izvršilni naslov v celoti vezano. Ker upnik za izterjavo odpravnine nima podlage v izvršilnem naslovu, saj v njem ni določeno, da je dolžnik dolžan upniku izplačati tudi odpravnino, izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti.
ZUSS člen 61, 61. ZPP člen 16, 16/2, 16, 16/2. ZDEN člen 5, 56, 5, 56.
spor o pristojnosti
Če pride do spora o pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, po določbi 2. odst. 61. čl. Zakona o ustavnem sodišču lahko zahteva rešitev spora o pristojnosti organ, kateremu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.
ZIZ člen 179, 179/2, 196, 197, 197/1, 197/1-3, 179, 179/2, 196, 197, 197/1, 197/1-3. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
nedovoljena pritožba
Pritožnica ni ne stranka postopka, ne oseba, ki ima pravico biti poplačana iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine, zato njena pritožba ni dovoljena.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda - višina odškodnine
Verbalnemu izzivanju tožnika je sledil udarec trenutno nerazpoloženega toženca v tožnikovo oko in tožnikov padec po tleh. Ustrezen je materialnopravni zaključek o 10% tožnikovi sokrivdi.
Odmera odškodnine. Pritožnica ima sicer prav, da ji je sodišče prve stopnje za vse upoštevane fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo prenizko odškodnino, vendar pri tem prezre, da je prvostopno sodišče nekatere od naštetih vrst bolečin zaradi njihovega različnega izvora nepravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč t.i. funkcionalnih bolečin, torej bolečin, ki nastopajo ob izvajanju tožničinih življenjskih aktivnosti in zaradi njih in zaradi česar so posledično njene življenjske aktivnosti zmanjšane oziroma jih opravlja s povečanimi napori, zaradi česar trpi, ni mogoče uvrstiti preprosto k telesnim bolečinam, pač pa k psihičnim bolečinam zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tja jih je sicer uvrstilo tudi prvostopno sodišče (bolečine pri nenadnih gibih in stresanju z vratom, pri vztrajanju v sedečem in pol sklonjenem položaju), vendar je pred tem te iste bolečine pravno zmotno upoštevalo tudi kot podlago za prisojo odškodnine za fizične bolečine.