pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati dopustitev poplačila svoje terjatve s sodno prodajo zastavljenih nepremičnin le na podlagi pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, če ta zastavna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Da bi bila uspešna, bi morala najprej doseči, da tožena stranka izposluje vpis svoje lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini v zemljiški knjigi ter nato izposlovati vpis svoje zastavne pravice na tej nepremičnini.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva ker je ocenilo izpoved tožnice kot prepričljivo, ne da bi jo tehtalo z upoštevanjem vsebine ponudbe za sklenitev zavarovanja in ne da bi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi priče - pooblaščenca tožene stranke.
Zemljškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 68.člena ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo; v zemljiškoknjižnem postopku pa ugotavlja le, ali je upravni organ potrdil pravnomočnost odločbe. V pravilnost vsebine pravnomočne odločbe pa se ne more in ne sme spuščati.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe napačno navedlo, da priča inkriminiranih besed ni slišala, čeprav jih je na glavni obravnavi kar trikrat ponovila, ob tem pa je tudi zgrešeno tolmači vsebino izvedenega dokaza o času tiskanja večernega Dela, čeprav nihče ni zatrjeval, da je šlo za raznašalca tega časopisa, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi pooblaščenke zasebne tožilke in izpodbijano sodbo razveljavilo.
Izvršbo je mogoče dovoliti in opraviti le v obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova; sodišče pa je na izvršilni naslov v celoti vezano. Ker upnik za izterjavo odpravnine nima podlage v izvršilnem naslovu, saj v njem ni določeno, da je dolžnik dolžan upniku izplačati tudi odpravnino, izvršbe v tem delu ni mogoče dovoliti.
ZPP člen 332, 332/1, 332/1-4, 332, 332/1, 332/1-4. ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6.
sodba na podlagi izostanka - sklepčnost tožbe
Tožba zoper toženko kot ustanoviteljico - družbenico družbe, ki se ni v predpisanem roku uskladila z določbami ZGD, je sklepčna ne glede na to, ali je iztoževana obveznost nastala pred ali po roku za uskladitev.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik, ki ugovarja, da ni v pogodbenem razmerju z upnikom (za negativno dejstvo dokazov ne more ponuditi), torej z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v celoti, tudi v dajatvenem delu (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To v ugovoru zatrjevano dejstvo pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, če se izkaže za resnično. Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter odločilo, da bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
Ob razlagi pogodbe je potrebno upoštevati tudi fazo pogajanj ter ugotoviti, ali je bila volja obeh pogodbenikov, da se nepremičnina proda obremenjena s hipoteko.
Sodišče ne more opreti svoje odločitve na pisno izjavo osebe, ki v postopku ni bila zaslišana kot priča, saj bi to bilo v nasprotju z načelom neposrednosti. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na takšno pisno izjavo, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, če glede na celotni dokazni postopek to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.
Zahteva po kontradiktornosti postopka kot izraz enakega varstva pravic kot ustavne pravice (22. čl. Ustave Republike Slovenije) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej tudi v obravnavanem izvršilnem postopku, v katerem glede na izpodbijano odločitev na pravni podlagi 34. čl. ZIZ ne gre za dovoljena odstopanja od tega načela oziroma pravice.