Določila v splošnih pogojih tožene stranke za nezgodno zavarovanje oseb, o domnevi dokazane vzročne zveze med nezgodo in delovanjem alkohola na zavarovanca, ki izključuje obveznosti zavarovalnice, niso nejasna, zato jih je treba razlagati z uporabo čl. 100 ZOR.
Sodišče ne more opreti svoje odločitve na pisno izjavo osebe, ki v postopku ni bila zaslišana kot priča, saj bi to bilo v nasprotju z načelom neposrednosti. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na takšno pisno izjavo, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, če glede na celotni dokazni postopek to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.
Glavni urednik časopisa, v katerem so dela in naloge odgovornega in glavnega urednika ločene, ni odškodninsko odgovorne zaradi objavljanja članka in škode, ki je v zvezi z njim nastala.
Tudi pred pravdo zaradi motenja posesti je mogoče z začasno odredbo zahtevati odstranitev škarpe v meri, da bo mogoče upnica imela dostop do svoje počitniške hišice.
Zatrjevana dolžnikova že večletna nezaposlenost in pomanjkanje virov sredstev za preživljanje dolžnika in njegove družine ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe v pomenu določbe drugega odstavka 71. člena ZIZ -kar velja še zlasti v obravnavanem primeru, ko spričo pravnomočnega sklepa o izvršbi v obsegu, v katerem ni bila že ustavljena, le-ta ne posega samo na denarno terjatev dolžnika (na njegovo plačo ali osebne prejemke) in ko nezaposlenost dolžnika torej ne pomeni ovire za tek tega izvršilnega postopka.
Dokazna ocena sodišča prve stopnje je neprepričljiva ker je ocenilo izpoved tožnice kot prepričljivo, ne da bi jo tehtalo z upoštevanjem vsebine ponudbe za sklenitev zavarovanja in ne da bi pojasnilo, zakaj ne verjame izpovedbi priče - pooblaščenca tožene stranke.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - prehod zapuščine na dediče
Glede na določbo drugega odstavka 78. člena, ki določa trenutek prehoda zapuščine na dediče (pravnomočnost odločbe o denacionalizaciji: 13.10.1994), torej zapustnikova vdova premoženja, ki sestavlja zapuščino, ni mogla podedovati, ker je umrla pred prehodom zapuščine na dediče (15.6.1982). Vdova po pokojnem A. torej ne more biti dedinja in ker pri oporočnem dedovanju ni vstopne pravice, tudi zakoniti dediči pokojne vdove ne dedujejo po zapustniku A., temveč po zapustniku dedujejo zapustnikovi zakoniti dediči.
V 35. členu Ustave RS zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic se med drugim zagotavlja tudi v 200. čl. ZOR. Objava gole fotografije pomeni tako kršitev.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Plačila oz. celo preplačila niso bila izvršena v obravnavanem postopku, ampak v izvršilni zadevi z drugo opr. št., ki sicer teče med istima strankama, a na podlagi drugega izvršilnega naslova.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda - višina odškodnine
Verbalnemu izzivanju tožnika je sledil udarec trenutno nerazpoloženega toženca v tožnikovo oko in tožnikov padec po tleh. Ustrezen je materialnopravni zaključek o 10% tožnikovi sokrivdi.
ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 51, 51/1, 52, 60, 60/1, 51, 51/1, 52, 60, 60/1.
sprememba tožbe - neveljavnost pogodbe
S tožbo tožnik uveljavlja izpodbojnost pogodbe zaradi napak volje, v pritožbi pa trdi, da gre tudi za ničnost. S tem spreminja tožbo, kar v pritožbenem postopku ni več mogoče.
Za presojo utemeljenosti suma, ali je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po členu 244/II in I KZ, ne more biti odločilna odločba pritožbenega sodišča v pravdni zadevi glede istega zneska, ki v kazenskem postopku predstavlja obdolžencu očitano pridobitev premoženjske koristi.
Sodišče v kazenskem postopku namreč ni vezano na pravnomočne odločbe drugega sodišča o pravnih vprašanjih, saj načelo iskanja materialne resnice v kazenskem postopku obsega mnogokrat mnogo širši spekter procesnih dejanj in dokazil, usmerjenih k ugotavljanju kazenske odgovornosti ter že zato dokazna pravila v drugih postopkih, ki so privedla do določenih ugotovitev, ne morejo imeti enake dokazne vrednosti.