neutemeljen ugovor dolžnika - izterjava preživnine
1. Preživninski zavezanec v postopku zaradi izterjave preživnine ne more uveljavljati razloga, da preživnine ne more plačevati, saj je sodišče v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov. 2. Denar, ki ga zavezanec izroči neposredno mld. upravičencu do preživnine, ne pomeni izpolnitve po izvršilnem naslovu, ki določa, da mora plačevati preživnino na roke zakoniti zastopnici.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - stanovanjska pravica na dveh stanovanjih - vojaško stanovanje
Občan je v skladu s tedanjo zakonodajo smel imeti stanovanjsko pravico le na enem stanovanju. Ker je imela tožnica stanovanjsko pravico na stanovanju št. 35 (na podlagi odločbe iz leta 1968), kateri se ni nikoli odpovedala oz. ji ni prenehala, ni mogla sočasno pridobiti stanovanjske pravice še na drugem stanovanju št. 50. Slednje je bilo tožnici dodatno dodeljeno v skladu s tedanjo prakso JLA. Takšna dodelitev bi bila namreč ne glede na prakso JLA, v nasprotju z določbo ZSR.
ZPP (1977) člen 221a, 221a. ZOR člen 154, 154/1, 154, 154/1.
dokazno breme - vzročna zveza
S tem, da je tožnik dokazal, da je voda tekla iz stanovanja tožencev v njegovo stanovanje in tam povzročila škodo, je dokazal tudi vzročno zvezo med škodo in škodnim ravnanjem tožencev.
Pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih na dan izdaje odločbe sodišče upošteva valorizirano akontacijo, ki je bi bila plačana oškodovancu.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - zunajzakonska skupnost
Napotitev na pravdo pride v poštev le, če so dejstva, ki so odločilna za priznanje določene pravice iz zapuščine, na primer pravice do dedovanja oziroma do določenega dednega deleža, sporna.
Po določbi 612. čl. ZOR mora biti terjatev sodelavca priznana. Izjavo o priznanju terjatve lahko da le prevzemnik del, ker je le on v pogodbenem razmerju s sodelavcem. Dokazno breme, da je terjatev priznana, pa je na strani sodelavca.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
Določbe o višini dovoljene pogodbene obrestne mere med posamezniki so legitimne narave. Višjim dogovorjenim obrestim od dovoljenih sodišče ne daje pravnega varstva.
Tudi pred pravdo zaradi motenja posesti je mogoče z začasno odredbo zahtevati odstranitev škarpe v meri, da bo mogoče upnica imela dostop do svoje počitniške hišice.
Pravnomočna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne predstavlja ovire za ponovno odločanje v novem predlogu za izdajo začasne odredbe, če ta temelji na drugih, kasneje nastalih okoliščinah.
V 35. členu Ustave RS zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic se med drugim zagotavlja tudi v 200. čl. ZOR. Objava gole fotografije pomeni tako kršitev.