Ena od dolžnosti najemodajalca poslovnega prostora je, da izroči najemniku poslovni prostor v stanju, kot je določen v pogodbi. Glede na to, da je bila najemnica seznanjena z dejstvom, da še ni bilo izdano dovoljenje za uporabo objekta in je soglašala, da takšen poslovni prostor najame, je najemodajalka svojo dolžnost izpolnila in prostore izročila v stanju, kot sta se dogovorili (14. čl. ZPSPP). Torej odstop najemnika iz tega razloga ni mogoč (15. čl. ZPSPP).
Zemljškoknjižno sodišče v postopku na podlagi določbe 2. točke drugega odstavka 68.člena ZZK izvede le vpis odločbe Geodetske uprave v zemljiško knjigo; v zemljiškoknjižnem postopku pa ugotavlja le, ali je upravni organ potrdil pravnomočnost odločbe. V pravilnost vsebine pravnomočne odločbe pa se ne more in ne sme spuščati.
Pogodbena zastavna pravica se prenaša s prenosom lastninske pravice in tožnik zaradi nakupa sporne nepremičnine ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno.
Toženec v postopku ni dokazal, da je pri sklenitvi sporazuma (pogodbe) obstajala napaka glede njegove volje, zato je dolžan izpolniti svoje, s sporazumom (pogodbo) sprejete obveznosti.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
V primeru, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, ZIZ predpisuje po določbi 1. odstavka 59. člena, da sodišče napoti dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.
Ker je sodišče prve stopnje v razlogih sodbe napačno navedlo, da priča inkriminiranih besed ni slišala, čeprav jih je na glavni obravnavi kar trikrat ponovila, ob tem pa je tudi zgrešeno tolmači vsebino izvedenega dokaza o času tiskanja večernega Dela, čeprav nihče ni zatrjeval, da je šlo za raznašalca tega časopisa, je podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odst. 371. čl. ZKP. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi pooblaščenke zasebne tožilke in izpodbijano sodbo razveljavilo.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati dopustitev poplačila svoje terjatve s sodno prodajo zastavljenih nepremičnin le na podlagi pogodbe o ustanovitvi zastavne pravice, če ta zastavna pravica ni vknjižena v zemljiški knjigi. Da bi bila uspešna, bi morala najprej doseči, da tožena stranka izposluje vpis svoje lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini v zemljiški knjigi ter nato izposlovati vpis svoje zastavne pravice na tej nepremičnini.
Dolžnost vzdrževalca cest je, da vzdržuje ceste tako, da je na njih mogoč promet, za katerega so namenjene, saj je temeljni namen vzdrževanja cest ravno zagotavljanje varnega prometa. V ta namen mora vzdrževalec cest opravljati takšen nadzor ceste, da je mogoče pravočasno ukrepanje. Odgovornost vzdrževalca cest je torej krivdna.
Višina denarne odškodnine za premoženjsko škodo se odmerja po cenah ob izdaji sodne odločbe (2. odst. 189. čl. ZOR). Ker gre za spor o odškodnini med domačima osebama za škodo, ki je nastala na območju RS, lahko oškodovanec praviloma zahteva odškodnino le v domači valuti (brez upoštevanja tuje valute kot vrednostne osnove).