V skladu z določbo prvega odstavka 43. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. V primeru umika sodišče, v skladu z drugim odstavkom citiranega člena, ustavi postopek. Zmotno je stališče pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu odločiti tudi o tem v katerem delu se izvršba nadaljuje. Izvršba je bila namreč dovoljena s sklepom o izvršbi, ki še velja. Na podlagi tega sklepa se izvršba v delu v katerem ni bila ustavljena, nadaljuje, zato je nepotrebno ponovno odločanje o tem.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
Ena od dolžnosti najemodajalca poslovnega prostora je, da izroči najemniku poslovni prostor v stanju, kot je določen v pogodbi. Glede na to, da je bila najemnica seznanjena z dejstvom, da še ni bilo izdano dovoljenje za uporabo objekta in je soglašala, da takšen poslovni prostor najame, je najemodajalka svojo dolžnost izpolnila in prostore izročila v stanju, kot sta se dogovorili (14. čl. ZPSPP). Torej odstop najemnika iz tega razloga ni mogoč (15. čl. ZPSPP).
Pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo po merilih na dan izdaje odločbe sodišče upošteva valorizirano akontacijo, ki je bi bila plačana oškodovancu.
Zahteva po kontradiktornosti postopka kot izraz enakega varstva pravic kot ustavne pravice (22. čl. Ustave Republike Slovenije) mora biti spoštovana v vseh postopkih in v vseh fazah postopka, torej tudi v obravnavanem izvršilnem postopku, v katerem glede na izpodbijano odločitev na pravni podlagi 34. čl. ZIZ ne gre za dovoljena odstopanja od tega načela oziroma pravice.
V 35. členu Ustave RS zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic se med drugim zagotavlja tudi v 200. čl. ZOR. Objava gole fotografije pomeni tako kršitev.
Glavni urednik časopisa, v katerem so dela in naloge odgovornega in glavnega urednika ločene, ni odškodninsko odgovorne zaradi objavljanja članka in škode, ki je v zvezi z njim nastala.
Za izvršilno sodišče velja strogo formalno legalitetno načelo: izvršilno sodišče se pri izdaji sklepa o izvršbi ne sme spuščati v preizkus zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, ki je podlaga za izvršbo, temveč je vezano nanj, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo ponovno odločanje o že razsojeni stvari.
duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - negmotna škoda
Tožnik do odškodnine ni upravičen za izrečeno besedo pijanec, ker je toženka kot socialna delavka zaradi večletnega ukvarjanja s tožencem imela utemeljen razlog verjeti, da je toženec res podvržen prekomernemu uživanju alkohola. Glede na vse okoliščine primera izrečena žalitev pri tožniku ni mogla povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, ki bi opravičevale prisojo odškodnine.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 18, 18/2, 154, 154/1.
odškodninska odgovornost
Odškodninska odgovornost vzdrževalca cest je zakonita odgovornost in je s pogodbo ni mogoče vnaprej izključiti ali omejiti. Ta je podana, če je do škode prišlo zaradi neizvrševanja nalog vzdrževalca cest, ki pri opravljanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43281
ZIP člen 251c, 251c. ZZK člen 101, 101.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - izbrisna tožba
O veljavnosti sklenjenega sporazuma iz 251. c člena ZIP, ki ima v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, kot sodna poravnava moč izvršilnega naslova, ni mogoče odločiti le kot o predhodnem vprašanju. Do pravnomočne razveljavitve izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice tožene stranke, katere izbris se zahteva v tem postopku, ima namreč tožena stranka še vedno veljavni izvršilni naslov za terjatev, ki je zavarovana s sporno zastavno pravico. Zahtevka za razveljavitev tega izvršilnega naslova pa tožeča stranka v tem postopku niti ni postavila, pa tudi zatrjevala ni, da bi to že dosegla v kakšnem drugem postopku.
Ob neobrazloženi pritožbi, preizkusi pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo le glede eventuelnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.