ZIP člen 14, 38, 50, 14, 38, 50. ZPP člen 325, 325/1, 332, 325, 325/1, 332.
dopolnilni sklep
Ne gre za dopolnilni, ampak za dodatni sklep o izvršbi, če je prvostopno sodišče s sklepom o izvršbi odločilo o celotnem predlogu in je na upnikov naknadni predlog za izterjavo procesnih obresti v isti izvršilni zadevi (pod opr.št.) izdalo dodatni sklep o izvršbi. Skupaj s prvim sklepom o izvršbi ima dodatni sklep o izvršbi vse potrebne sestavine sklepa o izvršbi, ima pa naravo novega sklepa o izvršbi, zoper katerega je dovoljen ugovor, ki pa mora vsebovati ustrezne ugovorne razloge.
duševne bolečine zaradi krnitve ugleda - negmotna škoda
Tožnik do odškodnine ni upravičen za izrečeno besedo pijanec, ker je toženka kot socialna delavka zaradi večletnega ukvarjanja s tožencem imela utemeljen razlog verjeti, da je toženec res podvržen prekomernemu uživanju alkohola. Glede na vse okoliščine primera izrečena žalitev pri tožniku ni mogla povzročiti duševnih bolečin take intenzitete in trajanja, ki bi opravičevale prisojo odškodnine.
Zatrjevana dolžnikova že večletna nezaposlenost in pomanjkanje virov sredstev za preživljanje dolžnika in njegove družine ne predstavlja posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe v pomenu določbe drugega odstavka 71. člena ZIZ -kar velja še zlasti v obravnavanem primeru, ko spričo pravnomočnega sklepa o izvršbi v obsegu, v katerem ni bila že ustavljena, le-ta ne posega samo na denarno terjatev dolžnika (na njegovo plačo ali osebne prejemke) in ko nezaposlenost dolžnika torej ne pomeni ovire za tek tega izvršilnega postopka.
Ker tožeča stranka v tožbi zahteva plačilo obrokov, tožena stranka pa je dokazala, da je bilo vozilo uničeno, je bil pravilno tožbeni zahtevek zavrnjen.
V 35. členu Ustave RS zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic se med drugim zagotavlja tudi v 200. čl. ZOR. Objava gole fotografije pomeni tako kršitev.
Tožbeni zahtevek na izselitev iz stanovanja ni utemeljen, ker je toženka od 14.8.1989 do uveljavitve SZ več kot dve leti nemoteno bivala v stanovanju in si s tem pridobila status uporabnika stanovanja, ki je v bistvu izenačen z imetnikom stanovanjske pravice po prej veljavnem ZSR. Tožnica pa s toženko ni bila pripravljena skleniti najemne pogodbe za določen čas za neprofitno najemnino.
Ob neobrazloženi pritožbi, preizkusi pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo le glede eventuelnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.
Če je v istem dednem redu več kandidatov za prevzemnika zaščitene kmetije,ima kandidat, ki ni preskrbljen, prednost pred kandidatom, ki je preskrbljen na drug način.
pravilno vabljenje - čas za pripravo obrambe - ugovor krajevne pristojnosti
Sodišče takoj po prejemu tožbe po uradni dolžnosti presodi, ali je pristojno in v kakšni sestavi je pristojno (1. odst. 15. čl. ZPP/77), vendar pa se sme po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno (2. odst. 20. čl. ZPP/77). Tožencu zaradi nepravilnega vabljenja na glavno obravnavo ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Pooblaščenka in toženec nista imela zadosti časa za pripravo na glavno obravnavo, kar pomeni kršitev 4. odst. 293. čl. ZPP/77 v zvezi s 1. odst. 286. čl. ZPP/77 in zaradi opustitve pravilne vročitve uradoma upoštevno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. tč. 2.odst. 354. čl. ZPP/77.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
Sodišče ne more opreti svoje odločitve na pisno izjavo osebe, ki v postopku ni bila zaslišana kot priča, saj bi to bilo v nasprotju z načelom neposrednosti. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na takšno pisno izjavo, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, če glede na celotni dokazni postopek to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnik, ki ugovarja, da ni v pogodbenem razmerju z upnikom (za negativno dejstvo dokazov ne more ponuditi), torej z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi v celoti, tudi v dajatvenem delu (drugi odstavek 62. člena ZIZ). To v ugovoru zatrjevano dejstvo pa ima lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, če se izkaže za resnično. Sodišče druge stopnje je zato ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi v 1. in 3. točki razveljavilo ter odločilo, da bo sodišče nadaljevalo postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ob razlagi pogodbe je potrebno upoštevati tudi fazo pogajanj ter ugotoviti, ali je bila volja obeh pogodbenikov, da se nepremičnina proda obremenjena s hipoteko.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1.
napotitev na pravdo - sporna dejstva - zunajzakonska skupnost
Napotitev na pravdo pride v poštev le, če so dejstva, ki so odločilna za priznanje določene pravice iz zapuščine, na primer pravice do dedovanja oziroma do določenega dednega deleža, sporna.