STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43281
ZIP člen 251c, 251c. ZZK člen 101, 101.
zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - izbrisna tožba
O veljavnosti sklenjenega sporazuma iz 251. c člena ZIP, ki ima v delu, v katerem sta bila ugotovljena obstoj in višina zavarovane terjatve, kot sodna poravnava moč izvršilnega naslova, ni mogoče odločiti le kot o predhodnem vprašanju. Do pravnomočne razveljavitve izvršilnega naslova, ki je bil podlaga za vknjižbo zastavne pravice tožene stranke, katere izbris se zahteva v tem postopku, ima namreč tožena stranka še vedno veljavni izvršilni naslov za terjatev, ki je zavarovana s sporno zastavno pravico. Zahtevka za razveljavitev tega izvršilnega naslova pa tožeča stranka v tem postopku niti ni postavila, pa tudi zatrjevala ni, da bi to že dosegla v kakšnem drugem postopku.
Po stališču revizijske odločbe Stanovanjski zakon ne ureja pravnega položaja bivšega zakonca do takrat, ko se mu priskrbi najemno stanovanje. Ker pa so se po SZ morala vsa stanovanjska razmerja, ki so nastala po prej veljavni zakonodaji, preoblikovati v lastninska ali stanovanjska najemna razmerja, bo torej imel bivši zakonec v stanovanju, last drugega zakonca, lahko le položaj najemnika ali položaj podnajemnika stanovanja, nikakor pa ne boljšega. položaja. Zato gredo bivšima zakoncema v obeh navedenih primerih vse pravice in obveznosti, ki jih ureja SZ v poglavju o stanovanjskih najemnih razmerjih. Zato ni pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožnica ne more zahtevati od toženca, naj se izseli iz stanovanja, če dokaže katerega od krivdnih razlogov, zaradi katerih lahko lastnik stanovanja po 53. členu SZ odpove najemno pogodbo.
Ker je tožeča stranka s stopnjo verjetnosti dokazala, da je tožena stranka preuranjeno vnovčila akceptni nalog, je utemeljena začasna odredba, da Agencija za plačilni promet zadrži izplačilo spornega zneska na računu tožene stranke.
Kljub predloženemu zdravniškemu spričevalu o telesnih poškodbah obdolženca, sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni navedlo, zakaj obdolžencu ne verjame, da ga je v resnici napadel oškodovanec in ne obratno, zaradi česar sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih ter jo je bilo zato treba po pritožbi obdolženčevega zagovornika razveljaviti. Razveljaviti pa jo je bilo potrebno tudi po uradni dolžnosti, saj je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku prekoračilo obtožbo, ko je v opis ravnanja obdolženca vneslo toliko novih očitkov, da ni več mogoče govoriti o objektivni identiteti obtožbe in sodbe.
Toženec v postopku ni dokazal, da je pri sklenitvi sporazuma (pogodbe) obstajala napaka glede njegove volje, zato je dolžan izpolniti svoje, s sporazumom (pogodbo) sprejete obveznosti.
Ker dolžnica v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine priznava terjatev upniku, izpodbija pa le sklep o izvršbi v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, je presojati njen ugovor kot ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Odmera odškodnine. Pritožnica ima sicer prav, da ji je sodišče prve stopnje za vse upoštevane fizične bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem prisodilo prenizko odškodnino, vendar pri tem prezre, da je prvostopno sodišče nekatere od naštetih vrst bolečin zaradi njihovega različnega izvora nepravilno upoštevalo pri odškodnini za fizične bolečine. Po prepričanju pritožbenega sodišča namreč t.i. funkcionalnih bolečin, torej bolečin, ki nastopajo ob izvajanju tožničinih življenjskih aktivnosti in zaradi njih in zaradi česar so posledično njene življenjske aktivnosti zmanjšane oziroma jih opravlja s povečanimi napori, zaradi česar trpi, ni mogoče uvrstiti preprosto k telesnim bolečinam, pač pa k psihičnim bolečinam zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Tja jih je sicer uvrstilo tudi prvostopno sodišče (bolečine pri nenadnih gibih in stresanju z vratom, pri vztrajanju v sedečem in pol sklonjenem položaju), vendar je pred tem te iste bolečine pravno zmotno upoštevalo tudi kot podlago za prisojo odškodnine za fizične bolečine.
Ugovor prenehanja terjatve po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ ni utemeljen, če dolžnik zatrjuje, da je terjatev prenehala v času pred izdajo sodbe sodišča prve stopnje, ki je izvršilni naslov.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in storiti vse kar je v njihovi moči, kar pomeni, da jih morajo res preživljati. Občasna nezaposlenost ne more vplivati na to njihovo dolžnost.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče lahko stranko oprosti plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom le teh občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
V primeru, ko odvetnik izterjuje plačilo odvetniških stroškov od pravne osebe, ne gre za gospodarski spor, ker odvetnik ni samostojni podjetnik posameznik.
Za presojo utemeljenosti suma, ali je obdolženec storil očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic odgovorne osebe po členu 244/II in I KZ, ne more biti odločilna odločba pritožbenega sodišča v pravdni zadevi glede istega zneska, ki v kazenskem postopku predstavlja obdolžencu očitano pridobitev premoženjske koristi.
Sodišče v kazenskem postopku namreč ni vezano na pravnomočne odločbe drugega sodišča o pravnih vprašanjih, saj načelo iskanja materialne resnice v kazenskem postopku obsega mnogokrat mnogo širši spekter procesnih dejanj in dokazil, usmerjenih k ugotavljanju kazenske odgovornosti ter že zato dokazna pravila v drugih postopkih, ki so privedla do določenih ugotovitev, ne morejo imeti enake dokazne vrednosti.
ZPP (1977) člen 190, 190/1, 191, 191/1, 190, 190/1, 191, 191/1. ZOR člen 51, 51/1, 52, 60, 60/1, 51, 51/1, 52, 60, 60/1.
sprememba tožbe - neveljavnost pogodbe
S tožbo tožnik uveljavlja izpodbojnost pogodbe zaradi napak volje, v pritožbi pa trdi, da gre tudi za ničnost. S tem spreminja tožbo, kar v pritožbenem postopku ni več mogoče.
Sodišče ne more opreti svoje odločitve na pisno izjavo osebe, ki v postopku ni bila zaslišana kot priča, saj bi to bilo v nasprotju z načelom neposrednosti. Dejstvo, da je sodišče svojo odločitev oprlo tudi na takšno pisno izjavo, še ne pomeni, da je s tem bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, če glede na celotni dokazni postopek to ni moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločbe.