Dolžnik je ugovor poslal z navadno pošiljko po izteku roka, zato je sodišče prve stopnje v skladu z določbo tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ugovor pravilno zavrglo kot prepozen.
nesreča pri delu - odškodnina za nepremoženjsko škodo - delo obsojencev po ZIKS - odgovornost države
Država kot smiselni "delodajalec" obsojenca temu odgovarja za škodo, nastalo na delu oziroma v zvezi z delom, ne glede na to, kje je obsojenec delo opravljal. Pri odškodnini za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, je potrebno upoštevati tožniku izplačano zavarovalnino iz kolektivnega nezgodnega zavarovanja "delodajalca", če je zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje iz lastnih sredstev plačeval "delodajalec" in je šlo dejansko za kritje njegove odgovornosti.
Dolžnik ne more uspešno kot ugovorni razlog uveljavljati pomanjkanja aktivne legitimacije upnika (banke) z navedbami, da je bilo posojilo zavarovano pri zavarovalnici, kajti upnik - banka ima pravico izbirati ali bo izterjala dolg od dolžnika neposredno ali pa bo zahtevala plačilo dolžnikovega dolga od zavarovalnice.
Če dolžnica meni, da upnica njenih plačil ni pravilno upoštevala, oz.
če meni, da je plačala več, kot je upoštevala upnica, bi morala to vsaj zatrjevati oz. ponuditi drugačen izračun stanja dolga. Glede na to, da dolžnica dolg pravzaprav priznava, višino dolga pa le pavšalno in neargumentirano izpodbija, je njena pritožba neutemeljna.
Ker sodišče prve stopnje ni popolno ugotovilo dejanskega stanja glede procenta invalidnosti tožnice, od katerega je odvisna utemeljenost njenega zahtevka za plačilo zavarovalnine, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in vrača zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izselitev iz stanovanja - krivdni razlog - zakonec
Dogovor zakoncev po 47. čl. ZZZDR o tem, kje bosta po sklenitvi zak. zveze živela, zajema tudi njune otroke iz prejšnjih zakonskih zvez, ki so vsakemu od njiju dodeljeni v varstvo in vzgojo in zato živijo z njima. Zato eden od zakoncev ne more zahtevati izselitve polnoletnega otroka drugega iz skupnega stanovanja, češ da ga zaseda nezakonito, če mu ni mogoče očitati katerega od krivdnih razlogov iz 53. čl. SZ.
ZOR člen 154, 154/1, 172, 172/1, 154, 154/1, 172, 172/1.
odgovornost države
Ni upošteven ugovor države (tožene R. Slovenije), po katerem naj ne bi odgovarjala za škodo, ki je nastala zaradi medsebojnega osebnega spora z drugim vojakom, saj udeleženci škodnega dogodka niso bili v osebnih sporih, temveč je šlo za trenutno situacijo, do katere ne bi prišlo, če bi pooblaščena oseba tožene stranke opravljala svoje dolžnosti tako, kot je od nje pričakovano in zahtevano s predpisi, na katekre se sklicuje sodišče prve stopnje (Zakon o obrambi in Pravila službe v Slovenski vojski).
Za presojo, ali je storilec s svojim ravnanjem uresničil znake kaznivega dejanja velike tatvine, storjene na vdoren način, je bistvenega pomena, ali je vstopil v tuj prostor proti volji lastnika in na nenavaden način, ki bo podan že v primeru, če bo v prostor vstopil brez uporabe posebne sile in brez večjega poškodovanja vhoda.
Uporaba pravega ključa, ki ga je našel v šopu ključev v ključavnici sosednjih vrat, po oceni pritožbenega sodišča že pomeni izvršitveno obliko takšnega kaznivega dejanja.
Odškodnina za 46 let staro tožnico, ki je utrpela poškodbeni razpok ozkega črevesja, vnetje trebušne mrene, številne udarnine širokega črevesja, razpok vranice pod ovojnico, zlom 5. - 7. rebra na levi strani, zlom krila črevnice, desne nadlahti, štirih zgornjih sekalcev in izliv krvi v popljučnično votlino obojestransko, za telesne bolečine in nevšečnosti 3.500.000 SIT, za duševne bolečine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti 3.200.000 SIT, za skaženost 300.000 SIT je pravična odškodnina po 200. in 203. čl. ZOR.
pritožba - razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Dolžnica je s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi v okviru zakonskih možnosti uspela, v tej fazi postopka namreč ugodnejše odločbe ne more pričakovati. Sodišče prve stopnje pa je odločilo v skladu z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ, zato pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ni utemeljena.
prekinitev zapuščinskega postopka - dedovanje - zunajzakonska skupnost
Ker pritožnik zatrjuje, da je živel z zapustnico v izvenzakonski skupnosti, gre za spor o obsegu zapuščine in je treba postopek prekiniti in pritožnika napotiti na pravdo.
Premoženje, ki ga je toženec pridobil v času pred uveljavitvijo ZZZDR, ne more biti skupno premoženje pravdnih strank, na katerem uveljavlja tožnica svoj stvarnopravni delež na podlagi zatrjevanega obstoja izvenzakonske skupnosti (četudi bi tej skupnosti podobna skupnost med njima v času pred uveljavitvijo ZZZDR morda tudi v resnici obstajala).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZIZ člen 15, 15.
absolutna bistvena kršitev določb postopka
Če je izvršba predlagana na podlagi izvršljive sodne odločbe, sodišče pa izda sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - torej vključno z dajatvenim delom glede denarne terjatve, zagreši s tem bistveno kršitev določb postopka iz 11. tč. drugega odstavka 354. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ.
Škoda, ki je stranki ob sklenitvi poravnave glede vse obstoječe in bodoče škode nista mogli pričakovati, je nova škoda in je oškodovanec posebej upravičen do odškodnine zanjo. Če nastane oškodovancu poleg pričakovane bodoče škode še nova škoda, mu gre odškodnina za razliko med dejansko in pričakovano škodo.
Po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in delnem umiku izvršilnega predloga dolžnik v pritožbi proti sklepu o delnem umiku izvršilnega predloga ne more uspešno zatrjevati niti, da je sklep o izvršbi v materialnopravnem pogledu nepravilen, niti ne more napadati samega izvršilnega naslova kot materialnopravno nepravilnega.