napoved pritožbe - prepovedan prehod čez državno mejo
Čeprav v zapisnik o poteku glavne obravnave ni vnešen pouk o dolžnosti predhodne napovedi pritožbe ni razlogov za sklepanje, da obtoženec ne bi bil po razglasitvi sodbe poučen o tej svoji dolžnosti. Iz zapisnika o glavni obravnavi namreč izhaja, da so se vse stranke, razen obtoženca izrekle o tem, ali se bodo pritožile ali ne, kar pomeni, da so o tej svoji dolžnosti očitno bile poučene. Zato je bila obtoženčeva pritožba zavržena kot nedovoljena.
ZPP (1977) člen 221, 221/2, 300, 300/2, 221, 221/2, 300, 300/2. ZOR člen 479, 479.
stvarna napaka
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da podjetje ni bilo dolžno tožene stranke opozoriti, kakšen šiv je potrebno uporabiti. Zato bi morala tožena stranka sama izbrati primeren šiv. Podjetje namreč ni nikoli opozarjalo na vrsto šiva, ki se mora uporabiti. Blago tako ni imelo stvarne napake v smislu 479. člena ZOR.
Če je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi že zavzelo pravilno stališče glede zatrjevanega silobrana, s ponavljanjem te trditve v pritožbi, dejanskega stanja brez novih dokazov ni mogoče ovreči.
Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru tretjega nasprotuje, napoti (izvršilno) sodišče vložnika ugovora tretjega, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna (2. odst. 65. člena ZIZ); tako je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo.
Storitev kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari je obdolžencu dokazana, saj je ta prav z namenom, da poškoduje oškodovančev avto vanj brcnil in udaril z roko in pri tem povzročil vdrtini pločevine.
Če v predlogu za denacionalizacijo predlagatelji ne označijo nepremičnin, katerih vrnitev v last in posest zahtevajo, z veljavnimi zemljiškokatastrskimi podatki, gre za takšno formalno pomanjkljivost predloga, da se lahko v primeru, ko niti na poziv sodišča tega ne dopolnijo, predlog za denacionalizacijo zavrže.
Če sodišče v pritožbenem postopku ugotovi, da (tožena) stranka ne obstaja, (pritožbi ugodi,) razveljavi sodbo (in izdani sklep o izvršbi) ter tožbo zavrže.
Če zasebni tožilec kljub pozivu sodišča o dolžnosti poprave zasebne tožbe v vloženem popravku napake ne popravi, pa je bil nanjo opozorjen in poučen o posledici nepoprave, sklepa o zavrženju takšne zasebne tožbe ni mogoče uspešno izpodbiti s pritožbo.
sodni register - preoblikovanje družbe - vpis v register
Društvo z omejeno odgovornostjo v katero se je preoblikovala delniška družba obstaja od vpisa v register, šele z vpisom postanejo delnice poslovni deleži (čl. 544 ZGD). Do vpisa preoblikovanja v register so delnice vpisane v register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
Besedi "Švaba" in "TURBO DIESEL" sta takšni, ki zato, ker v negativnem smislu povsem pristojijo začasnemu tožilcu kot delavcu na začasnem delu v Nemčiji, predstavljata takšno razžalitev, tako v objektivnem kot subjektivnem smislu.
omejitev izvršbe - omejitev izvršbe proti podjetniku
Pri uporabi določbe 1. odst. 80. člena ZIZ mora sodišče ugotoviti, ali so predmeti, orodje, stroji in druge delovne priprave na katerih je omejena izvršba nujno potrebni za opravljanje njihove dejavnosti in ne le, ali so ti predmeti očitno potrebni za opravljanje dejavnosti.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vse račune, ki so navedeni v sklepu o izvršbi, poravnal ter hkrati za to navedbo predložil tudi dokaze; tak ugovor je zato potrebno šteti za obrazložen (v skladu z 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine - neobrazložen ugovor
Če prvostopno sodišče napačno oceni ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot obrazložen in utemeljen in zato postopa po 2. odst. 62. člena ZIZ, pritožbeno sodišče na podlagi utemeljene upnikove pritožbe prvostopni sklep spremeni tako, da ugovor zavrne in potrdi sklep o izvršbi.
predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi - akceptni nalog
Sodišče preloži narok za glavno obravnavo samo, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi opravičeni razlogi (1. odst.
116. člena ZPP/77). Tožeča stranka je kot razlog za preložitev narokov navedla nujno odsotnost direktorja, vendar opravičljivosti tega razloga ni nikoli izkazala; tako je tudi v pritožbi navedla, da je iz tujine prinesla potrdilo o opravljanju uradne funkcije, vendar ga ni predložila.
začasna odredba - varščina namesto začasne odredbe
Sodišče mora odločiti o predlogu dolžnika za spremembo varščine (bančna garancija namesto denarnega zneska) preden postopek zavarovanja ustavi zato, ker je dolžnik položil določen znesek kot varščino.
Škodni dogodek se je pripetil pri organiziranem lovu, v katerem sta sodelovala tožnik in toženec kot člana lovske družine. Da je tožnika poškodoval toženec, je bilo ugotovljeno s pravnomočno kazensko obsodilno sodbo, na katero je pravdno sodišče vezano. V pravdnem postopku pa mora izvesti dokazni postopek, da bi se ugotovila sokrivda tožnika, ki jo zatrjuje toženec.
Ko je zagovornik obtoženca zaradi nestrinjanja z odločitvijo sodišča, da opravi glavno obravnavo v obdolženčevi nenavzočnosti po 3. odstavku 307. člena ZKP, zapustil glavno obravnavo, po njegovem odhodu ni bilo več pogojev, da se glavna obravnava opravi in je s svojim ravnanjem zakrivil stroške, ki so nastali z njeno preložitvijo.
ZKP člen 92, 92/3, 374, 374/3, 92, 92/3, 374, 374/3.
stroški kazenskega postopka - povprečnina
V zvezi z odločbo o stroških kazenskega postopka pritožnik navaja zgolj, da je "previsoko odmerjena tudi povprečnina". Na takšno neobrazloženo oziroma posplošeno trditev, ki je ni mogoče preizkusiti, ni mogoče odgovoriti.