Če je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi že zavzelo pravilno stališče glede zatrjevanega silobrana, s ponavljanjem te trditve v pritožbi, dejanskega stanja brez novih dokazov ni mogoče ovreči.
Psihiatrično izvedensko mnenje se lahko nanaša le na konkretnega obtoženca v konkretni kazenski zadevi z upoštevanjem specifike duševnega stanja in okoliščin dejanja, ki so pomembne za ugotavljanja prištevnosti obtoženca in seveda zato primerjava mnenj iz različnih kazenskih zadev za različne obtožence sploh ni možna.
Izvid izvedenca psihiatra je nepopolen, če se opira na dejstva, ki jih je ugotovil sam, ne pa na dejstva, ki bi jih moralo na podlagi protislovnih dokazov razčistiti sodišče. Zaradi tega je podan tudi utemeljen dvom v pravilnost mnenja na podlagi takšnega izvida, da je bila obtoženka v času storitve kaznivega dejanja nezmožna razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoje ravnanje.
omejitev izvršbe - omejitev izvršbe proti podjetniku
Pri uporabi določbe 1. odst. 80. člena ZIZ mora sodišče ugotoviti, ali so predmeti, orodje, stroji in druge delovne priprave na katerih je omejena izvršba nujno potrebni za opravljanje njihove dejavnosti in ne le, ali so ti predmeti očitno potrebni za opravljanje dejavnosti.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
stroški
Sklep nima razlogov, zakaj naj bi vsaka stranka trpela svoje pravdne stroške, zato se ne more preizkusiti; s tem je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. člena v zvezi s 381. členom ZPP/77.
začasna odredba - varščina namesto začasne odredbe
Sodišče mora odločiti o predlogu dolžnika za spremembo varščine (bančna garancija namesto denarnega zneska) preden postopek zavarovanja ustavi zato, ker je dolžnik položil določen znesek kot varščino.
Ne glede na dejstvo, da je priča V.Ž. obtožencu sama izročila denar, gre vendarle za odvzem tujega denarja, kar predstavlja zakoniti znak kaznivega dejanja tatvine. Sam način tega odvzema oziroma konkretno zvabljenje V.Ž. na samoten kraj in večkratna zahteva po izročitvi denarja, za katerega je obtoženi dobro vedel, da ga V.Ž. ima v denarnici, presega običajne metode in načine, ki jih storilci uporabljajo pri izvrševanju kaznivih dejanj tatvine. Posebno predvsem način se kaže v tem, da se je obtoženec "potrudil", da je dejanje storil na takem kraju (temačen hodnik) in v takšnem trenutku, ko mladoletna V.Ž. ni mogla pričakovati tuje pomoči, sama pa setudi ni mogla uspešno upreti fizično močnejšemu obtožencu.
disciplinski postopek - zasebni delodajalec - absolutna bistvena kršitev
Po 1. odstavku 41. člena kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list RS, št. 26/91) mora zasebni delodajalec pred izrekom disciplinskega ukrepa delavca seznaniti z dejstvi, ki so podlaga disciplinskemu postopku oz. izrečenemu ukrepu, tako da je delavec upravičen pisno ali ustno odgovoriti na očitane kršitve. Ker je delodajalec izdal sklep, s katerim je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, ne da bi pred tem delavca seznanil o zatrjevanih kršitvah, je delavcu nezakonito prenehalo delovno razmerje.
Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva člen 73.
zdravstvo - vrednotenje delovnega mesta - količnik
Ker je bil tožniku z izpodbijanim sklepom o določitvi plače za delovno mesto samostojnega referenta za varstvo pri delu) priznan najvišji količnik za VI. tarifno skupino, ki se po Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije vrednoti s količnikom od 2,65 do 3, ni podlage za določitev višjega količnika za to delovno mesto.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 201, 201/1, 201/1-3.
podaljšanje pripora - priporni razlog - ponovitvena nevarnost
Teža kaznivih dejanj, katerih je obdolženec osumljen, način storitve in okoliščine dejanja, ob upoštevanju podatkov o prejšnjem življenju, tudi po oceni pritožbenega sodišča kažejo na tolikšno stopnjo verjetnosti ponavljanja podobnih kaznivih dejanj, da je pripor neogibno potreben.
regres za letni dopust - zapadlost - dogovor o načinu izplačevanja
Delavcu pripada regres za letni dopust, ko pridobi pravico do izrabe letnega dopusta. Regres pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, delavec in delodajalec pa se lahko dogovorita tudi o drugačnem načinu izplačila tega prejemka, vendar mora pravdna stranka, ki se na to sklicuje, dokazati obstoj takšnega dogovora.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine trditve o tem, da po svoji knjigovodski evidenci upniku dolguje le še 42.677,00 SIT, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Zakaj naj bi bil dolg le tolikšen, dolžnica ne pove, za svoje trditve pa tudi ni predložila nobenih dokazil, kljub temu da se je nanje v ugovoru sklicevala. Zato je njen ugovor neobrazložen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ).
Jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni oškodovan z nakupom stvari z napako. Načeloma je sicer pravilno stališče, da je potrebno ugotavljati manjvrednost stvari z napako glede na vrednost stvari brez napake, kot izhaja iz prodajne cene.
Vendar je v konkretnem primeru tožena stranka ves čas zatrjevala, da je bil avtomobil poceni prav iz razloga, ker je šlo za model iz leta 1992, s čimer je smiselno zatrjevala, da so bile določene manjvrednosti v ceni že upoštevane. Zato bi moralo sodišče izvedencu zastaviti nalogo, naj oceni manjvrednost vozila objektivno, to je glede na povprečne cene vozil istega tipa, letnika in stanja, kot je bilo sporno vozilo, v primerjavi s konkretno prodajno ceno. Šele po takšni oceni bo možno ugotoviti, koliko in ali sploh je bil tožnik oškodovan zaradi nakupa vozila, katerega deklarirani letnik proizvodnje ne ustreza dejanskemu letniku.
Presoja utemeljenosti vsebine uveljavljanega ugovora pomeni uporabo materialnega prava. Ker tega dolžniku ni potrebno dokazovati, ni zavezan k predložitvi oz. predlaganju izvedbe dokazov.
ZPPCP člen 5, 5-4. ZOR člen 142, 142/1, 659, 659/2, 142, 142/1, 659, 659/2.
mednarodni prevoz - prevoznina - plačnik prevoza - splošni pogoji
Če je v splošnih pogojih za mednarodno prevoz blaga po cesti zapisano, da je pošiljatelj blaga dolžan plačati prevoznino, čeprav je v tovornem listu uporabljeno določilo, da jo plača prejemnik blaga in je to določilo tudi res uporabljeno, lahko prevoznik terja plačilo tako od prejemnika kot od pošiljatelja.
izterjava neplačane takse - nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane z vložitvijo predloga za izvršbo, zato je upnik neplačano takso dolžan plačati ne glede na izid konkretnega izvršilnega postopka.
Zaradi enakomernega in hkrati čim večjega poplačila upnikov v stečaju ZPPSL še posebej (poleg določb ZOR) ureja izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika. Zato je po določbah ZPPSL v stečaju izpodbojno vsako pravno dejanje, tako odplačno kakor tudi neodplačno, ki zadeva premoženje stečajnega dolžnika in je bilo storjeno v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka.
ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3. ZPP člen 7, 7/2, 7, 7/2.
zahtevek
Iz določila 2. odst. 7. čl. ZPP izhaja, da sodišče ne sme ugotavljati nezatrjevanih dejstev (razen če obstoji sum za nedovoljena razpolaganja, česar pa tožeča stranka ne zatrjuje). Ker tožeča stranka tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela kakršnokoli škodo, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ker se s tem vprašanjem ni ukvarjalo. Pritožbeno sklicevanje na določilo 3. odst. 270. čl. ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, je torej glede na obrazloženo, prepozno.
ZPod člen 145, 145, 145. ZGD člen 569, 569. ZPPSL člen 2, 2/3, 2, 2/3.
stečaj
Če bi določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL veljalo res le za invalidska podjetja iz 145. čl. Zakona o podjetjih, potem bi to določilo novela ZPPSL (Ur. l. RS št. 67/93 in 39/97), ki je stopila v veljavo dne 1.7.1997, odpravila, pa ga ni. Ne gre tudi spregledati, da mora po določilu 569. čl. ZGD invalidsko podjetje pred vpisom v register predhodno pridobiti soglasje Vlade RS. Zato je na drugi strani logično določilo 3. odst. 2. čl. ZPPSL, da se stečajni postopek nad invalidskim podjetjem ne opravi, če Vlada RS ne izda predhodnega soglasja.