vrnitev v prejšnje stanje – odprava upravne odločbe – vračilo štipendije
Tožnik je ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje v postopku odločanja o obveznosti tožnika do vračila štipendije odklonil predložitev zahtevanih listin in podatkov, zato je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje neutemeljen, saj bi moral v skladu s tretjim odstavkom 104. člena ZUP opraviti tudi zamujeno procesno dejanje, tj. skupaj s predlogom organu dostaviti zahtevano dokumentacijo.
ZPP člen 282, 282/5. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131. ZDavP-2 člen 58.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - glavna obravnava – odločanje na podlagi stanja spisa – odpravnina – regres za letni dopust – bruto – neto - odškodnina zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnik ni upravičen do izplačila bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust, saj je delodajalec dolžan skladno z 58. členom ZDavP-2 za delavca odvesti akontacijo dohodnine. Tako je tožena stranka dolžna za tožnika obračunati bruto zneska odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in razlike v regresu za letni dopust za leto 2010, zanj odvesti akontacijo dohodnine in prispevke ter tožniku izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.
nadomestilo plače - ustni dogovor o plači – dokazno breme
Pravdni stranki sta se ustno dogovorili za višja izplačila od s pogodbo dogovorjenih, zato tožniku za sporno obdobje pripadajo tudi zneski, ki so bili ustno dogovorjeni. Delodajalec je delavcu dolžan zagotoviti plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi. Glede na sodno prakso pa ni nobene ovire, da je pogodba o zaposlitvi (ali pa njen del) dogovorjen ustno, bistveno je le, da je ustni dogovor tudi dokazan.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074574
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 1, 11.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški – stroški opominov
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Upravičenec do plačila civilne kazni ima na izbiro glede višine odškodnine zahtevati odškodnino po splošnih pravilih o povrnitvi škode ali v obsegu, ki je enak dogovorjenemu ali običajnemu honorarju ali nadomestilu za zakonito uporabo te vrste.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/4. ZIZ člen 270, 270/2, 270/1.
zavarovanje denarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Temeljna predpostavka za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve je, da izkaže upnik za verjetno, da njegova terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Obstoj terjatve je verjetno izkazan, če so okoliščine, ki govorijo v prid zaključku o obstoju terjatve, močnejše oziroma številčnejše od okoliščin, ki nudijo oporo zaključku, da ta terjatev ne obstoji. V pravu je verjetnost najnižja še upoštevna stopnja skladnosti predstave z dejstvi, breme obstoja tudi te stopnje skladnosti pa je še vedno na stranki, ki jo zatrjuje.
Tožnik obstoja svoje terjatve, ki jo uveljavlja v tem individualnem delovnem sporu (povrnitev stroškov za pridobitev delovnega dovoljenja in letalske vozovnice, neizplačan del plače, odpravnino in regres za letni dopust), ni verjetno izkazal. Sodišče bo šele na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko ugotovilo, ali sta bila pogodba o zaposlitvi in aneks k pogodbi o zaposlitvi veljavno sklenjena in ali gredo tožniku pravice in obveznosti dogovorjene s pogodbo o zaposlitvi. Ker je po 1. odstavku 270. člena ZIZ osnovni pogoj za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve obstoj verjetnosti terjatve, ta pa v konkretni zadevi ni izkazana, je treba tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe zavrniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0076548
ZPP člen 311, 311/1, 437, 437/1. ZIZ člen 23, 62, 62/2.
razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka v pravdi – verodostojna listina – cesijska pogodba – zapadlost terjatve ob izdaji sklepa o izvršbi – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave
Za odločitev v pravdi ni pomembno, ali sporna listina (pogodba o cesiji) predstavlja verodostojno listino ali ne.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik (voznik avtobusa) trem potnikom, ki so vstopili na avtobus, ni izdal vozovnic, voznino pa je prejel plačano. S tem je huje kršil delovne obveznosti, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
Ker je tožena stranka izkazala, da je dne 15.11.2010 tožeči stranki že plačala glavnico in izvršilne stroške v znesku 3.047,50 EUR, je skladno s prvim odstavkom 270. člena OZ obveznost tožene stranke prenehala.
Navedbe tožene stranke z naroka 4.6.2012 o tem, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za uveljavljanje tožbenega zahtevka, ker je že bila poplačana po sklepu o izvršbi, je razumeti zgolj tako, kot jih je sodišče prve stopnje, torej da je s plačilom po sklepu o izvršbi tožena stranka svojo obveznost v zvezi z vtoževano terjatvijo do tožeče stranke v celoti izpolnila in je po materialnem pravu tožbeni zahtevek neutemeljen.
sodna ureditev meje – postopek za ureditev meje – vsebina predloga za ureditev meje – zavrženje predloga
Sodišče v nepravdnem postopku lahko uredi mejo med zemljišči samo takrat, ko je ta sporna. Po prvem odstavku 132. člena ZNP mora zato predlog za ureditev meje poleg zemljiškoknjižnih podatkov o zemljiščih, med katerimi je meja sporna, ter imena, priimka in prebivališča lastnikov oziroma uporabnikov teh zemljišč, vsebovati tudi razloge, zaradi katerih se predlaga ureditev meje v sodnem postopku. Šele tako lahko sodišče ugotovi, ali gre v posameznem primeru za obnovo meje ali za popravo meje in ali so sploh izpolnjene predpostavke za sodno ureditev meje.
Ker je tožnik s tožbo vložil primarni zahtevek za razveljavitev izbirnega postopka in podredno za plačilo odškodnine, je treba takso odmeriti glede na primarni tožbeni zahtevek, ki ni premoženjske narave.
KPVIZ člen 39. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. ZOFVI člen 115.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijske spremembe – vzgoja in izobraževanje
Tožena stranka (gimnazija in srednja šola) je izvedla organizacijske spremembe, ki so posledica zmanjšanega vpisa dijakov in zmanjšanih finančnih sredstev, zaradi katerih je prenehala potreba po opravljanju dela tožnic (dveh učiteljic ekonomskih predmetov in knjigovodkinje). Tožena stranka je ravnala v skladu z določbo tretjega odstavka 88. člena ZDR in pred odpovedmi pogodb o zaposlitvi preverila, ali je tožnice mogoče zaposlitvi pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih, oziroma jih prekvalificirati za drugo delo. Ker te možnosti ni bilo, je tožnicam zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZFPPIPP člen 109, 109/4, 109/4-3, 118, 118/4, 119, 119/1.
razrešitev stečajnega upravitelja – nezadostnost sredstev stečajnega dolžnika za poplačilo stroškov dela stečajnega upravitelja
Okoliščina, da upravitelj oziroma njegova družba, ne razpolagata z zadostnimi finančnimi sredstvi, s katerimi bi lahko poplačala stroške, povezane z opravljanjem dela upravitelja, ne more biti razlog za razrešitev upravitelja.
Možnost nastanka okoliščin, da v nekaterih stečajnih postopkih ni dovolj sredstev niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka, sodi v sfero rizika, ki ga pri svojem delu prevzame upravitelj. Če upravitelj teh tveganj ni sposoben nositi, se temu delu lahko kadarkoli odpove s pisno izjavo, da se izbriše iz seznama upraviteljev.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na stopnicah – krivdna odgovornost – zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu - odmera višine odškodnine
Tožnik se je poškodoval na dotrajanih stopnicah, ki vodijo iz zgradbe, v kateri je delal. Stopnišče je bilo v času nezgode poškodovano in dotrajano ter potrebno temeljite sanacije, česar se je tožena stranka zavedala, vendar kljub temu ni poskrbela, da bi se stopnice sanirale, zato je podana njena krivdna odškodninska odgovornost za nastalo nezgodo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo - izvenzakonska partnerica – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – oporočna dedinja – neveljavnost oporoke – bivša žena – tretja oseba – zahtevek tretjega do zapusnika
Dokler ni ugotovljena morebitna neveljavnost oporoke ni podlage za ugotavljanje morebitnega obstoja zunajzakonske skupnosti, ki bi (oporočni) dedinji podelila status zakonite dedinje. Povedano drugače, dokler velja oporoka, M. B. nima pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da ji pripada dedna pravica po zapustniku na podlagi zakona, ker je med njo in zapustnikom obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost.
Zapustnikov nekdanja žena ni dedinja, je tretja, ki v zapuščinskem postopku ne more uveljavljati, da neko premoženje ne spada v zapuščino. Sklep o dedovanju na položaj tretje osebe ne vpliva in je ne veže. Povedano drugače, če ima tretji zahtevek do zapustnika, ta z izdajo sklepa o dedovanju ne ugasne, lahko ga le naslovi na zapustnikove univerzalne naslednike.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077765
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
javna priobčitev fonogramov – plačilo nadomestila kolektivni organizaciji – tarifa – skupni sporazum o višini nadomestil – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – zapadlost obveznosti – predpravdni stroški – neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0077755
ZASP člen 81, 81/1. ZGD člen 261, 261/3, 266, 274, 274/4, 275, 282, 282/1, 282/2, 283, 283/1. ZGD-1 člen 281. ZPPSL člen 137, 137/8, 114. ZPP člen 285.
blagovna znamka – nadomestilo za uporabo znamke – veljavnost avtorske pogodbe – zastopanje družbe proti članom uprave – delovanje nadzornega sveta – pooblastilo za sklenitev pogodbe – odsotnost pogodbene podlage – odplačnost avtorskega dela – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – dopolnilna sodba
Tožnik je kot zakoniti zastopnik tožene stranke imel v rokah vse vzvode, da bi lahko izposloval podpis aneksa s strani pristojnih oseb. Ker pa tega ni storil, aneks za toženo stranko ne ustvarja nobenih pravnih učinkov.
Za uporabo avtorskega dela je predpisana odplačnost tudi, če avtor z uporabnikom pogodbe ni sklenil.
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožeča stranka. Sodišče mora po uradni dolžnosti preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DAVKI
VSL0077751
ZASP člen 30, 80, 128, 128/2, 130, 130/1, 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/5. OZ člen 168, 168/1, 169, 190, 198. ZPP člen 87, 87/3. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
Če je bil posnetek zvokov (fonogram) izdan za komercialen namen, ali se njegov posnetek uporabi za javno priobčitev, je uporabnik dolžan vsakokrat plačati proizvajalcu fonogramov enkratno primerno nadomestilo. Če radijska postaja javno priobči, to je: radiodifuzno oddaja komercialni fonogram, mora plačati nadomestilo.
Tudi tisti, ki z radijskim sprejemnikom sprejema radijski program in ga potem predvaja javno, izpolni predpostavke po 1. odstavku 130. člena ZASP. Gre za t.i. sekundarno uporabo fonogramov. Zaradi tega je tudi takšna oseba dolžna plačati ustrezno nadomestilo proizvajalcu fonogramov.
Ni pomembno, kje se nahaja sam radijski ali kakšen drug sprejemnik. Ta je lahko tudi v prostoru, ki ni namenjen javnosti. Odločilno je namreč, ali se fonogram predvaja tam, kjer je dostopen javnosti.
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Za vračilo stroškov čiščenja uniforme ni pravne podlage, saj uniforma ni osebna varovalna oprema po 3. členu Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Povračila stroškov čiščenja pa tudi ne določa nobeden drug predpis. Navedeno potrjuje tudi določba 19. člena ZDoh, v kateri so določeni prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se ne plačuje dohodnina, povračilo stroškov za čiščenje službenih oblačil, ki niso hkrati osebna varovalna oprema, kar uniforma ni, ni določeno.