Udeleženci dogovora so izrecno ugotovili, da pot ni vknjižena v zemljiški knjigi in da si bodo prizadevali in imajo interes, da se pot legalizira in vpiše služnost dovozne poti vsem lastnikom vikendov. Ob taki vsebini dogovora o dobri veri tožnice ni mogoče govoriti. Dobra vera je namreč podana takrat, kadar je priposestvovalec tudi potem, ko se je skrbno prepričal o vseh okoliščinah, še vedno utemeljeno prepričan, da ima služnostno pravico poti.
stanje vpisov v zemljiški knjigi - pogoji za dovolitev vpisa - načelo dispozitivnosti - odločanje v mejah postavljenega zahtevka
V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti velja tudi načelo dispozitivnosti postopka, saj zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih na podlagi predloga za vpis in v mejah zahtevkov za vpis, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom uveljavljajo (125. člen ZZK-1). Ker je predlagatelj predlagal, da se vknjiži zemljiški dolg za znesek 100.000.000,00 EUR, v listini, ki je podlaga za vpis, pa je naveden nižji znesek (100.000,00 EUR), je pravilna odločitev, da se predlagani vpis ne dovoli, saj je bil v trenutku začetka postopka predlog za vknjižbo neutemeljen.
spor majhne vrednosti – dejanska podlaga sodbe – zaslišanje stranke – neodziv vabilu za narok
V dokaz dogovora o odlogu plačila je tožena stranka predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke M. L., ki kljub izkazanemu vabilu na narok ni pristopil, izostanka pa ni opravičil. Glede na navedeno, sodišče prve stopnje dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke, pravilno ni izvedlo.
Določba 109. člena ZPP ne omejuje pravice stranke, da se pred sodiščem izjavi, kritika, ki jo izreče v pritožbi, pa mora biti v skladu z njenim namenom, ne sme biti žaljiva, ostati mora v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji, ter ni dopustno izražati negativnih vrednostnih ocen in niti žalitev.
trditvena podlaga – možnost obravnavanja pred sodiščem – pobotni ugovor
Ker je sodišče prve stopnje trditve tožeče stranke zmotno pravno ocenilo in je ugovor tožene stranke zavrnilo ne da bi ugotovilo utemeljenost oziroma neutemeljenost v pobot ugovarjane nasprotne terjatve tožene stranke, je toženi stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL0074584
ZFPPIPP člen 309. ZPP člen 18, 18/3, 29, 57, 63. ZMZPP člen 63, 64. Uredba Bruselj I člen 22.
spor z mednarodnim elementom – mednarodna pristojnost – spor o stvarni pravici na nepremičnini – spor v zvezi s stečajnim postopkom – izključna pristojnost – koneksni spor – atrakcija pristojnosti – Uredba Bruselj I
Slovenska izključna pristojnost oziroma atrakcija se razlaga širše, kot pa pojem koneksnih sporov, ki štejejo za izključeno kategorijo po Uredbi Bruselj I. Pojem koneksnih sporov po navedeni uredbi je potrebno razlagati restriktivno, kot izključene pa se po njej upošteva le koneksne tožbe, vložene po začetku stečaja z zahtevkom, ki zunaj stečaja ne bi mogel nastati.
Tožbeni zahtevek na uveljavitev lastninske pravice oziroma izločitvene pravice v stečaju, ki vodi k enakim pravnim posledicam, ni izključen iz Uredbi Bruselj I.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2, 166. Direktiva 2003/88/ES člen 7, 7/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja – prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – sodna razveza – odškodnina za neizrabljen letni dopust - plača
Tožena stranka je obdržala tožnika v delovnem razmerju še dva tedna po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 110. člena ZDR, tj. da delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Ker ni bil podan eden od dveh pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 110. člena ZDR (1. obstajajo razlogi določeni z zakonom in 2. če delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena), je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – regres za letni dopust
Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače (prvi in drugi odstavek 131. člena ZDR). Sklicevanje tožene stranke na dogovor, da bo tožena stranka izplačala regres z zamikom, ko bo finančna situacija to dopuščala, ne vpliva na pravico tožnice do izplačila regresa. Delavec se pravici do regresa za letni dopust ne more odpovedati, zato tudi sklicevanje tožene stranke, da so se delavci strinjali, da bo regres za leto 2010 izplačan, ko bo to dovoljevalo finančno stanje podjetja, ni mogoče razlagati tako, da je tožnica pristala na odlog plačila regresa na nedoločen datum, saj je v tretjem odstavku 131. člena ZDR določeno, da se s kolektivno pogodbo dejavnosti lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa kot 1. julij, vendar najkasneje 1. november tekočega koledarskega leta.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077313
ZIKS člen 145b, 145b/2, 145c. OZ člen 299, 299/2. ZDen člen 72.
vrnitev zaplenjenih nepremičnin – zavezanec za vračilo v naravi – pasivna legitimacija – odškodnina zaradi nemožnosti uporabe stvari – zavezanec za plačilo odškodnine – kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi – zakonske zamudne obresti
Ker že sam zakon določa toženca kot zavezanca za vračilo kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v naravi, kadar so ta v lasti Republike Slovenije, dejstvo, da je v izreku sklepa Nz 1/2004 Republika Slovenija navedena kot subjekt, v korist katerega so vpisane nepremičnine, ki so predmet vračanja, ne more biti odločilno.
plačilo sodne takse – obročno odplačilo sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – obrazec – dokazila – predložitev dokazil
Sodišče toženki ni dolžno posebej pošiljati obrazca glede premoženjskega stanja, temveč mora toženka dokazila, da je upravičena do oprostitve oziroma obročnega odplačila sodnih taks, priskrbeti sama in za pravilnost teh podatkov tudi sama odgovarja.
ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 12/3, 12/4. ZPP člen 108, 108/5.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – izjava o premoženjskem stanju – obvezne priloge – dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela
Če stranka izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1 ne priloži obveznih prilog, in sicer dokazil o plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane, sodišče njeno vlogo zavrže.
Tožeča stranka ni nikoli zatrjevala, da bi bila prisiljena skleniti avtorsko pogodbo, temveč le, da je ta bila sklenjena na zahtevo drugotožene stranke. Zato je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je resnična volja pogodbenih strank v delu, kolikor se z avtorsko pogodbo drugotoženo stranko zavezuje k izročitvi algoritmov, bila v plačilu provizije drugotoženi stranki zaradi dosežene višje cene pri pogodbi s prvo toženo stranko, pravilen, prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da avtorska pogodba v vsebini, ki se nanaša na izročitev algoritmov ne more učinkovati med pravdnima strankama, ker je zgolj navidezna.
Pravilen pa je nadaljnji materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da pa je pravno veljavna prikrita pogodba, ki izhaja iz navidezne pogodbe in sicer pogodba o plačilu provizije drugotoženi stranki, ker je ta ceno, ki jo je postavila tožeča stranka do prvotožene stranke nadgradila za 10 % in pri prvotoženi stranki dosegla, da je takšno ceno sprejela.
Ker ima posredniška pogodba tako elemente mandatne pogodbe (749. člen ZOR ), ki se kaže v obligaciji prizadevanja kot podjemne pogodbe (600. člen ZOR), ki se kaže kot obligacija rezultata, v obeh primerih pa ima tisti, ki je kot izvajalec izpolnil svojo zavezo do druge pogodbene stranke pravico do plačila, je materialnopravna kvalifikacija o smiselni posredniški pogodbi tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna in in ker je ta pogodba bila s strani drugotožene stranke v celoti realizirana je, tudi upravičena do plačila.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1. OZ člen 4, 7, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina - ničnost
Ni mogoče šteti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nična, če je tožena stranka kot delodajalec upoštevala željo delavca, da bi se upokojil oziroma bi izpolnil pogoje za upokojitev kot delavec, kateremu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZDR sta sicer pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Vendar pa je treba posebej izpostaviti položaj delodajalca, ki je ekonomsko močnejša stranka, in ki diktira pogoje delavčeve zaposlitve. Če delodajalec ravna v nasprotju z zakonsko določbo, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ in z načelom prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ, če bi sodišče takšni stranki, ki je v delovnem pravu že sicer v močnejšem položaju kot delavec, nudilo pravno zaščito.
Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
regres za letni dopust – pravica do letnega dopusta
131. člen ZDR veže pravico do regresa za letni dopust na pravico do letnega dopusta. Po določbi 161. člen ZDR delavec po poteku največ šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja pridobi pravico do letnega dopusta. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju več kot šest mesecev, s tem pa je pridobila pravico tako do letnega dopusta kot do regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je delo dejansko opravljala ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Z določbo 3. odstavka 88. člena ZDR je predpisana obveznost delodajalca, da ponudi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če ima za njega na razpolago ustrezno delovno mesto, vsekakor pa v primeru, če dejansko izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu. Ni pa delodajalec dolžan iskati ali ponujati zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj mora le preizkusiti, ali pri njemu samem obstoji možnost, da zaposli delavca pod spremenjenimi pogoji.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je ob uporabi svojega računalniškega gesla z vpisom neresničnih podatkov na vlogi vlagatelja protipravno posegel v ustrezno podatkovno bazo z namenom, da pridobi vlagatelju protipravno premoženjsko korist. S tem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz določbe tretjega odstavka 257. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po določbi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.