ZZK-1 člen 8, 120, 120/3, 132, 132/4-3, 132/4-4, 200.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomotni vpisi - udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
Toženec odškodninsko odgovornost tožeče stranke utemeljuje z opustitvijo obveznosti sprožiti sodni postopek, pri tem pa ni navedel ustrezne trditvene podlage, ki bi kazala na to, da je tožeča stranka kot upravnik res opustila dolžno ravnanje po določbi 28. člena SZ-1.
Zgolj trditev tožene stranke, da bi moral upravnik sprožiti sodni postopek, ker je tožniku v stanovanju zamakalo, ne zadostuje za zaključek o protipravnem ravnanju tožeče stranke, ki bi bilo lahko podlaga za odškodninsko terjatev toženca.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno poskusno delo - trajanje poskusnega dela - ocena uspešnosti poskusnega dela
Trajanje poskusnega dela je omejeno in vezano na čas dejanskega opravljanja dela. Ni pa mogoče navedenih določb razlagati tako, da ni mogoče že pred potekom poskusnega dela ugotoviti, da to ni bilo uspešno.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 109, 109/1. OZ člen 4, 7, 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpravnina - ničnost
Ni mogoče šteti, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nična, če je tožena stranka kot delodajalec upoštevala željo delavca, da bi se upokojil oziroma bi izpolnil pogoje za upokojitev kot delavec, kateremu je bila pogodba o zaposlitvi odpovedana iz poslovnega razloga. V skladu s prvim odstavkom 7. člena ZDR sta sicer pri sklepanju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v času trajanja delovnega razmerja delodajalec in delavec dolžna upoštevati določbe tega in drugih zakonov, ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca. Vendar pa je treba posebej izpostaviti položaj delodajalca, ki je ekonomsko močnejša stranka, in ki diktira pogoje delavčeve zaposlitve. Če delodajalec ravna v nasprotju z zakonsko določbo, bi bilo v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ in z načelom prepovedi zlorabe pravic iz 7. člena OZ, če bi sodišče takšni stranki, ki je v delovnem pravu že sicer v močnejšem položaju kot delavec, nudilo pravno zaščito.
Pravilnik tožene stranke je v 17. členu sicer predvideval izplačilo odpravnine v višini treh plač delavca oziroma treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji, glede na to, kaj je za delavca bolj ugodno, hkrati pa omejuje višino odpravnine z višino zneska, ki ga določa Uredba Vlade RS do zneska, glede katerega se od odpravnine ne plačujejo davki in prispevki. To pomeni, da je tožena stranka za svoje delavce določila tak režim, ki je ugodnejši za tiste, ki imajo nižjo plačo ter ne dosežejo tega zneska, kot ga določa Uredba, presegajo pa znesek iz določbe 132. člena ZDR, torej presegajo dvakratni znesek zadnje plače oziroma povprečne plače v Republiki Sloveniji. Takšna določba ni diskriminatorna, če na neki točki omejuje višino odpravnine, ki je kljub temu višja za vse delavce v primerjavi z ZDR oziroma je glede nekaterih vsaj enaka, nobenemu delavcu pa ne omejuje oziroma ne znižuje pravic, kot ji ima po ZDR.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZPP v čl. 159/1 določa, da v primeru, ko se pravda konča s sodno poravnavo, stranke same krijejo svoje stroške postopka. O uspehu v postopku ob sodni poravnavi ni mogoče govoriti, ker je sodna poravnava akt dispozicije strank. Iz dogovora strank v poravnavi, da se odločitev o stroških postopka tožene stranke pridrži, tudi ni mogoče sklepati, da bi sodišče prve stopnje lahko odstopilo od siceršnjega merila, vsebovanega v ZPP. Če bi soglasje o tem, kako odločiti o stroških postopka tožene stranke, obstajalo ali če bi bila med strankami sprejeta merila za odločitev, ni nobene ovire, da se tudi to ne bi zapisalo v sodno poravnavo. Ker pa se o merilih, po katerih naj sodišče odloči, stranki nista dogovorili, je treba odločiti, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Z določbo 3. odstavka 88. člena ZDR je predpisana obveznost delodajalca, da ponudi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če ima za njega na razpolago ustrezno delovno mesto, vsekakor pa v primeru, če dejansko izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu. Ni pa delodajalec dolžan iskati ali ponujati zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj mora le preizkusiti, ali pri njemu samem obstoji možnost, da zaposli delavca pod spremenjenimi pogoji.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – sodno varstvo
Zoper delavčevo izredno odpoved ZDR ne predvideva sodnega varstva v tem smislu, da bi lahko tudi delodajalec v posebnem postopku uveljavljal nezakonitost takšne odpovedi. S strani delavca podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je potrebno upoštevati tako, kot je bila podana. Ni podlage za to, da bi delodajalec sam presojal in štel, da delavec pri izredni odpovedi ni upošteval roka za podajo odpovedi po tem, ko je podal pisni opomin, oziroma ugotavljal druge kršitve določbe 112. člena ZDR ter eventualno štel, da odpovedni razlogi sploh ne obstajajo, ter posledično takšno odpoved štel kot redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zato ni mogoče govoriti o „realizaciji“ takšne odpovedi, ki ni bila podana v skladu s 1. odstavkom 112. člena ZDR, ter šteti, da kršitve iz 112. člena ZDR niso podane, ker delodajalec ni sprožil spora pred sodiščem.
posebni stroški – plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja
Sodišče priči, ki ni pristopila na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, naloži plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku ne glede na izid postopka.
spor majhne vrednosti – sodna poravnava – učinek sklenjene sodne poravnave – umik tožbe - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti
Sodna poravnava ima neposreden učinek zaključka postopka le v postopku, v katerem je bila sklenjena, glede drugih odprtih postopkov, v katerih naj bi poravnava tudi uredila sporno razmerje, pa se morata stranki dogovoriti za umik tožbe. Kolikor torej predmet sodne poravnave ni enak predmetu zahtevka, šele izjava o umiku tožbe učinkuje v drugi zadevi tako, da je pravda končana. V delu, v katerem predmet sodne poravnave presega predmet zahtevka, predstavlja ta zgolj dopustno procesno pogodbo, ki ne povzroči avtomatičnega končanja postopka.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – menica – nenadomestljiva škoda – unovčitev menice
Upnik je verjetno izkazal nastanek težko nadomestljive škode že s tem, ko je zatrjeval, da obstoji možnost, da bo dolžnik menico unovčil v izvršilnem postopku oziroma da jo bo indosiral dobroverni tretji osebi, ta pa jo bo lahko unovčila, upnik pa proti njej ne bo imel ugovorov, ki bi jih lahko imel proti dolžniku. Pravni interes upnika ni le v vrnitvi zahtevanih listin, temveč tudi v preprečitvi ravnanj, s katerimi bi dolžnik (oziroma tretja oseba) lahko ob upoštevanju narave menice posegel v premoženjski položaj upnika.
Predlagatelja nista bila dolžna preverjati morebitnih povezav sodnega izvedenca z nasprotno udeleženko ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi predlagateljema lahko vzbujale dvom o morebitni izvedenčevi nepristranskosti in bi terjale takojšnjo procesno aktivnost predlagateljev zaradi zahteve za izločitev izvedenca. Glede na določbo šestega odstavka 247. člena ZPP je odločilno, kdaj je stranka zvedela za zatrjevani razlog izločitve, kar v obravnavanem primeru, glede na uveljavljani razlog izločitve (domnevno pristransko ravnanje izvedenca, ki sta ga predlagatelja po svojih trditvah ugotovila po prejemu pisnega izvedenskega mnenja), po naravi stvari lahko pomeni le to, da za ta domnevni razlog nista mogla izvedeti pred prejemom izvedenskega mnenja.
ZDR v 85. členu določa, da se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (do tega predhodnega zadržanja pride zaradi nasprotovanja sindikata in predloga delavca pri delodajalcu) podaljša do odločitve sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe. Tožnik je bil o prenehanju delovnega razmerja obveščen zgolj z elektronskim sporočilom tožene stranke, zato ni imel možnost, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat in da pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vendar kljub temu niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 85. člena ZDR. Do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR ni prišlo, tožnik pa izdaje začasne odredbe ni predlagal ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje. Iz tretjega odstavka 85. člena ZDR izhaja, da delavec začasno odredbo na podlagi te določbe lahko predlaga najkasneje ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da kasneje tega ne more storiti.
Tožeča stranka ni pravna oseba, ampak podjetnik brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči pristojnemu davčnemu uradu, pri katerem ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi (prvi odstavek 29. člena Zakona o sodnih taksah).
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
Tožnikovo vlogo (pritožbo zoper drugostopenjski sklep) je sodišče utemeljeno zavrglo, ker tožnik vloge v roku ni dopolnil skladno s sklepom sodišča tako, da bi revizijo vložil po odvetniku ali izkazal, da ima sam opravljen državni pravniški izpit.
Odločitev, ki izhaja iz zapisnika arbitraže, ne vsebuje avtoritativne odločitve arbitražnega senata o predlaganem povišanju vrednosti povprečne uteži na 1,280 v programu akutne bolnišnične obravnave. Odločitev o zahtevku tožeče stranke je odvisna od ravnanja tožene stranke ter njene presoje. Zato sporna odločitev arbitraže ne predstavlja arbitražne odločbe, ki bi imela učinke pravnomočne sodbe.
URS člen 22. ZZVZZ člen 80, 80/2, 82, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZPP člen 5, 287, 339, 339/2, 339/2-8.
bolniški stalež – delovna zmožnost – invalidnost – 8. točka
Tožnik, ki je trajno nezmožen za opravljanje določenih del, oziroma je trajno zmožen za delo le z določenimi omejitvami, uveljavlja, da je bil v spornem obdobju začasno nezmožen za to delo v polovičnem delovnem času. Z izvedenskim mnenjem, pridobljenim v socialnem sporu zaradi invalidnosti, torej trajne nezmožnosti za delo, ki se nanaša na tožnikovo delazmožnost leto dni pred obdobjem, za katerega uveljavlja bolniški stalež, dejanskega stanja glede tožnikove delazmožnosti v spornem obdobju ni mogoče ugotoviti, temveč je treba pridobiti mnenje sodnega izvedenca, kar je tožnik tudi predlagal.