ZZK-1 člen 8, 120, 120/3, 132, 132/4-3, 132/4-4, 200.
razveljavitev klavzule pravnomočnosti v zemljiškoknjižnem postopku - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - pomotni vpisi - udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku
V zemljiškoknjižnem postopku ni možna razveljavitev klavzule pravnomočnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Z določbo 3. odstavka 88. člena ZDR je predpisana obveznost delodajalca, da ponudi delavcu sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, če ima za njega na razpolago ustrezno delovno mesto, vsekakor pa v primeru, če dejansko izkazuje potrebo po zaposlitvi delavca na prostem delovnem mestu. Ni pa delodajalec dolžan iskati ali ponujati zaposlitve pri drugem delodajalcu, saj mora le preizkusiti, ali pri njemu samem obstoji možnost, da zaposli delavca pod spremenjenimi pogoji.
ZDR odpravnino ureja v 109. členu, v katerem določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati odpravnino, če je delavec pri delodajalcu zaposlen vsaj eno leto, za delo pri delodajalcu pa se šteje tudi delo pri njegovih pravnih prednikih. Ta določba ne zahteva neprekinjene delovne dobe, torej da bi delavec neprekinjeno delal pri delodajalcu.
Pri izračunu delovne dobe, ki se upošteva pri odmeri odpravnine, se ne upošteva čas, ko je bil tožnik prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Podlaga za priznanje takšnega zahtevka v ZDR ne obstaja, saj je odpravnina namenjena delavcem, ki so (vsaj eno leto) delali pri delodajalcu, ki je zavezan za izplačilo odpravnine, ali njegovih pravnih prednikih.
Toženec odškodninsko odgovornost tožeče stranke utemeljuje z opustitvijo obveznosti sprožiti sodni postopek, pri tem pa ni navedel ustrezne trditvene podlage, ki bi kazala na to, da je tožeča stranka kot upravnik res opustila dolžno ravnanje po določbi 28. člena SZ-1.
Zgolj trditev tožene stranke, da bi moral upravnik sprožiti sodni postopek, ker je tožniku v stanovanju zamakalo, ne zadostuje za zaključek o protipravnem ravnanju tožeče stranke, ki bi bilo lahko podlaga za odškodninsko terjatev toženca.
regres za letni dopust – pravica do letnega dopusta
131. člen ZDR veže pravico do regresa za letni dopust na pravico do letnega dopusta. Po določbi 161. člen ZDR delavec po poteku največ šestih mesecev nepretrganega delovnega razmerja pridobi pravico do letnega dopusta. Tožeča stranka je bila pri toženi stranki v delovnem razmerju več kot šest mesecev, s tem pa je pridobila pravico tako do letnega dopusta kot do regresa za letni dopust. Pri tem ni bistveno, ali je delo dejansko opravljala ali ne.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 257.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic
Tožnik je ob uporabi svojega računalniškega gesla z vpisom neresničnih podatkov na vlogi vlagatelja protipravno posegel v ustrezno podatkovno bazo z namenom, da pridobi vlagatelju protipravno premoženjsko korist. S tem je izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic iz določbe tretjega odstavka 257. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po določbi prve alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
ZDR člen 15, 29, 29/3, 47, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – dejansko delo – sprememba pogodbe o zaposlitvi – delovno mesto
Za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ki se nanašajo na delo tožnice kot nabavnega referenta, ni odločilen le goli pisni zapis delovnih nalog za določeno delovno mesto v pogodbi o zaposlitvi in aktu o sistemizaciji. Pogodba o zaposlitvi in akt o sistemizaciji bi praviloma morala pokrivati dejansko izvrševanje delovnega razmerja. Če pa ga ne, je možno dokazovati in dokazati nasprotno. Tožnica je dejansko opravljala delo nabavnega referenta, za katerega ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč je sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto „tajnica“. Kljub temu, da tožnica formalno ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto nabavnega referenta, je za odločitev o utemeljenosti očitanih kršitev treba vsebinsko presojati vsak očitek iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki se nanaša na opravljanje dela nabavnega referenta z vidika zadolžitev oziroma obveznosti iz delovnega razmerja nabavnega referenta, ne pa zaključiti, da kršitve niso podane oziroma da zanje ne more odgovarjati tožnica, ker ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto.
ZDR člen 88, 88/3, 118. ZPP člen 182, 182/3. ZDSS-1 člen 41, 41/4.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina - sprememba tožbe
Ob upoštevanju okoliščine, da mora tožnik preživljati bolnega otroka, da tožnik glede na starost (50 let) sodi v kategorijo težje zaposljivih oseb, poleg tega je zaradi ugotovljene invalidnosti III. kategorije omejen še dodatno pri zaposlitvi, je odmerjena odškodnina v znesku 14 mesečnih bruto plač po pogodbi o zaposlitvi ustrezna. Tako odmerjena odškodnina predstavlja denarno nadomestilo namesto reintegracije in ni odškodnina za izgubo zaslužka in drugo škodo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza – odškodnina
Tožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi (po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR), ker je tožnik dvakrat zavrnil usmerjeni zdravstveni pregled, zato je zaključilo, da je delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih substanc. Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik odklonil oziroma preprečil test urina (oziroma ga zmanipuliral) ter je brez ustreznega dokaza, zgolj na podlagi utemeljenega suma, zaključila, da je tožnik svoje delo opravljal pod vplivom psihoaktivnih snovi oziroma, da je huje kršil svoje delovne obveznosti, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
bistvena kršitev določb postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih morajo biti do te mere jasni, da omogočajo preizkus sprejete odločitve tako pritožbenemu sodišču kot tudi pravdnim strankam. Ob branju obrazložitve sprejete odločitve se ne sme porajati noben dvom v to, kaj je ob sprejemanju odločitve imelo v mislih sodišče prve stopnje, ki je izpodbijano odločbo izdelalo.
Določbe 4. člena ZIZ-I ni mogoče uporabiti v primeru, ko je bil ugovor v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov – denarna socialna pomoč
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
Tožeča stranka ni pravna oseba, ampak podjetnik brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči pristojnemu davčnemu uradu, pri katerem ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi (prvi odstavek 29. člena Zakona o sodnih taksah).
ZDR v 85. členu določa, da se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (do tega predhodnega zadržanja pride zaradi nasprotovanja sindikata in predloga delavca pri delodajalcu) podaljša do odločitve sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe. Tožnik je bil o prenehanju delovnega razmerja obveščen zgolj z elektronskim sporočilom tožene stranke, zato ni imel možnost, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat in da pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vendar kljub temu niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 85. člena ZDR. Do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR ni prišlo, tožnik pa izdaje začasne odredbe ni predlagal ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje. Iz tretjega odstavka 85. člena ZDR izhaja, da delavec začasno odredbo na podlagi te določbe lahko predlaga najkasneje ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da kasneje tega ne more storiti.
ocena dela – zavrženje tožbe – ocena delovne uspešnosti
Sodišče ni pristojno oceniti javnega uslužbenca namesto njegovega nadrejenega in zato sodno varstvo v delu tožbe, ki se nanaša na tožničino zahtevo, da sodišče samo določi oceno delovne uspešnosti tožnice, ni dopustno.
Odločitev sodišča prve stopnje lahko temelji le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko o tožbenem predlogu odloči, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki so nastala do konca glavne obravnave (v konkretnem primeru do izdaje zamudne sodbe). Ker tožena stranka sploh ni odgovorila na tožbo in torej tudi ni navajala, da je tožniku vtoževano plačo že poravnala, sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati, saj mu ni bilo znano. Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, zato tudi v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.