odpoved pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi – kršitev delovnih obveznosti – rok za odpoved
Delodajalec je vezan na subjektivne in objektivne roke za podajo odpovedi (šesti odstavek 88. člena in drugi odstavek 110. člena ZDR).
Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi reorganizacije in racionalizacije poslovanja tožene stranke je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno, dela pa prerazporejena med druge delavce, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 308. ZPP člen 181, 181/2, 274, 274/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zemljiškoknjižno dovolilo – vpis hipoteke – pravni interes za tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj
Pravni interes je podan že z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Presoja vprašanja, ali se bo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku položaj navadnih upnikov tožeče stranke oziroma obseg stečajne mase za poplačilo upnikov dejansko izboljšal, pa je stvar vsebinskega obravnavanja tožbenega zahtevka in njegove utemeljenosti v okviru presoje objektivnega elementa izpodbojnosti, ne pa vprašanje pravnega interesa za dopustnost tožbe na izpodbijanje pravnih dejanj.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 66, 85, 85/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96a. ZPPreb člen 17a, 17a/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239.
vročitev upravne odločbe – naslov za vročanje – študentski dom – fiktivna vročitev
Tožnik je v postopku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo sodeloval že pred izdajo odločbe imenovanega zdravnika, saj se je postopek začel na njegov predlog, ki ga je imenovanemu zdravniku podal osebni zdravnik, tožnik pa je ta predlog tudi sam dopolnil z vlogo, v kateri je kot svoj naslov navedel naslov začasnega prebivališča. Toženec je odločbo imenovanega zdravnika zato utemeljeno vročal na naslov tožnikovega začasnega prebivališča, čeprav ima kot naslov za vročanje določen naslov stalnega prebivališča.
Ker ni bilo ugotovljeno, na katera vrata na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča, ki je dijaško-študentski dom, torej na vrata doma ali na vrata tožnikovega stanovanja v domu, je bilo nalepljeno obvestilo o prispelem pismu, fiktivne vročitve odločbe toženca ni mogoče šteti za pravilno.
ugovorni razlog - predmeti izvzeti iz izvršbe - vročitev predloga
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.
Odpovedni rok že po logiki stvari predpostavlja, da so zavarovani tisti predmeti, oziroma nevarnosti, ki so bili zavarovani v času do odpovedi, kar pomeni, da se premije za čas odpovednega roka obračunajo na podlagi podatkov iz zadnjega obračuna pred odpovedjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je na toženi stranki dokazno breme, da je bil morda kateri od zavarovanih predmetov odtujen in uničen.
Dolžnik bi domnevo nevarnosti lahko izpodbil le, če bi zatrjeval in dokazoval, da v ugovoru ni zanikal obligacijskega razmerja oziroma, da iz listine, ki jo je predložil upnik, ne izhaja verjetnost obstoja obligacijskega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitala, da je v nasprotju z njenimi navodili sestavil lastno (elektronsko) obliko dobavnice ter jo določen čas uporabljal. Tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu skupinski habilitator, pri čemer iz opisa delovnega mesta izhaja, da je bil med drugim zadolžen za izvajanje drugih del in nalog v skladu z delovnim planom ustanove, nastalimi situacijami in po navodilu vodje ali direktorja. Na podlagi sklepa je bil tožnik zadolžen za logistiko nabave, oddajo in spremljanje potreb delovnega procesa z drugo družbo. Iz tako opredeljenega delokroga delovnega mesta ne izhaja, da bi bil tožnik odgovoren za poslovanje z navedeno družbo oziroma da bi imel pristojnost za spremembo oblike dobavnice in njeno nadaljnjo uporabo brez vednosti in dovoljenja tožene stranke.
Ker je tožničina plača bila dogovorjena med strankama, je delodajalec ne more enostransko spreminjati. V kolikor pa delavcu plačo zniža, gre za čisti denarni zahtevek, ki ga delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred sodiščem.
oporoka – oblika oporoke – listina v več delih – veljavnost oporoke – pristnost podpisa – izvedensko mnenje – odločitev o tožbenem zahtevku
Listina je lahko spisana na več kosih papirja, če med njimi obstaja takšna povezava, da skupaj predstavljajo eno samo listino. Za tak primer gre, če so kosi oštevilčeni in speti skupaj, ali če se med seboj vsebinsko navezujejo drug na drugega.
izvršba na podlagi priložene menice - krajevna pristojnost
Za postopek izvršbe na podlagi priložene menice kot verodostojne listine velja specialna določba 4. odstavka 40. c člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po kateri je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno sodišče po splošnih pravilih o krajevni pristojnosti.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSC0003365
SPZ člen 123. SPZ-1 člen 52, 52/1. ZPP člen 343, 343/4, 352.
etažna lastnina – izključitvena tožba – pravni interes za pritožbo
Namen izključitvene tožbe je v tem, da se sankcionirajo grobe kršitve sosedskega sožitja, zaradi katerih je življenje v bloku nevzdržno. Zato je ocena sodišča prve stopnje in zaključek, da kršitev (neplačevanje skupnih stroškov) sicer pomeni moteč faktor za ostale etažne lastnike, ne dosega pa stopnje nevzdržnosti, pravilna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
razvrstitev v plačni razred – razlike v plači – relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni tehnik. V tem sporu vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo (opravljala naj bi delo diplomirane medicinske sestre). Utemeljenost njenega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali je tožnica v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali pa je v tem času dejansko opravljala zahtevnejša dela, ki so spadala v opis del in nalog diplomirane medicinske sestre.
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Pri vprašanju obstoja delovnega razmerja med pravdnima strankama je treba na podlagi veljavnih aktov tožene stranke ugotoviti, za katero delovno mesto je tožnica izpolnjevala pogoje, da bi tožena stranka lahko z njo sklenila delovno razmerje.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - tožba - rok za popravo vloge
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil izpodbijano odločbo v dveh izvodih, je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
bistvena kršitev določb postopka - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih morajo biti do te mere jasni, da omogočajo preizkus sprejete odločitve tako pritožbenemu sodišču kot tudi pravdnim strankam. Ob branju obrazložitve sprejete odločitve se ne sme porajati noben dvom v to, kaj je ob sprejemanju odločitve imelo v mislih sodišče prve stopnje, ki je izpodbijano odločbo izdelalo.