ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 308. ZPP člen 181, 181/2, 274, 274/1.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – zemljiškoknjižno dovolilo – vpis hipoteke – pravni interes za tožbo na izpodbijanje pravnih dejanj
Pravni interes je podan že z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča na ugotovitev neobstoja ločitvene pravice. Presoja vprašanja, ali se bo z ugoditvijo tožbenemu zahtevku položaj navadnih upnikov tožeče stranke oziroma obseg stečajne mase za poplačilo upnikov dejansko izboljšal, pa je stvar vsebinskega obravnavanja tožbenega zahtevka in njegove utemeljenosti v okviru presoje objektivnega elementa izpodbojnosti, ne pa vprašanje pravnega interesa za dopustnost tožbe na izpodbijanje pravnih dejanj.
ZPIZ-1 člen 271, 271/1, 271/2, 271/3. ZVZD-1 člen 7, 8.
odgovornost delodajalca za škodo – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Za škodo, ki jo v primeru iz prvega odstavka 271. člena ZPIZ-1 povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom, je odgovoren zavodu delodajalec tega delavca (drugi odstavek 271. člena ZPIZ-1), delavec pa le tedaj, če je škodo (invalidnost, telesno okvaro, potrebo po tuji pomoči in postrežbi ali smrt zavarovanca) povzročil s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 271. člena ZPIZ-1), in sicer namenoma ali iz velike malomarnosti.
oporoka – oblika oporoke – listina v več delih – veljavnost oporoke – pristnost podpisa – izvedensko mnenje – odločitev o tožbenem zahtevku
Listina je lahko spisana na več kosih papirja, če med njimi obstaja takšna povezava, da skupaj predstavljajo eno samo listino. Za tak primer gre, če so kosi oštevilčeni in speti skupaj, ali če se med seboj vsebinsko navezujejo drug na drugega.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
začasna odredba – menica – nenadomestljiva škoda – unovčitev menice
Upnik je verjetno izkazal nastanek težko nadomestljive škode že s tem, ko je zatrjeval, da obstoji možnost, da bo dolžnik menico unovčil v izvršilnem postopku oziroma da jo bo indosiral dobroverni tretji osebi, ta pa jo bo lahko unovčila, upnik pa proti njej ne bo imel ugovorov, ki bi jih lahko imel proti dolžniku. Pravni interes upnika ni le v vrnitvi zahtevanih listin, temveč tudi v preprečitvi ravnanj, s katerimi bi dolžnik (oziroma tretja oseba) lahko ob upoštevanju narave menice posegel v premoženjski položaj upnika.
posebni stroški – plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja
Sodišče priči, ki ni pristopila na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, naloži plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku ne glede na izid postopka.
spor majhne vrednosti – sodna poravnava – učinek sklenjene sodne poravnave – umik tožbe - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti
Sodna poravnava ima neposreden učinek zaključka postopka le v postopku, v katerem je bila sklenjena, glede drugih odprtih postopkov, v katerih naj bi poravnava tudi uredila sporno razmerje, pa se morata stranki dogovoriti za umik tožbe. Kolikor torej predmet sodne poravnave ni enak predmetu zahtevka, šele izjava o umiku tožbe učinkuje v drugi zadevi tako, da je pravda končana. V delu, v katerem predmet sodne poravnave presega predmet zahtevka, predstavlja ta zgolj dopustno procesno pogodbo, ki ne povzroči avtomatičnega končanja postopka.
Pri vprašanju, ali je tožena prava stranka, ne gre za preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo (v zadevnem primeru pristojnost sodišča), temveč vprašanje obstoja stvarne legitimacije, to pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, torej utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem sodišče odloča zgolj z meritorno odločbo.
Predlagatelja nista bila dolžna preverjati morebitnih povezav sodnega izvedenca z nasprotno udeleženko ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi predlagateljema lahko vzbujale dvom o morebitni izvedenčevi nepristranskosti in bi terjale takojšnjo procesno aktivnost predlagateljev zaradi zahteve za izločitev izvedenca. Glede na določbo šestega odstavka 247. člena ZPP je odločilno, kdaj je stranka zvedela za zatrjevani razlog izločitve, kar v obravnavanem primeru, glede na uveljavljani razlog izločitve (domnevno pristransko ravnanje izvedenca, ki sta ga predlagatelja po svojih trditvah ugotovila po prejemu pisnega izvedenskega mnenja), po naravi stvari lahko pomeni le to, da za ta domnevni razlog nista mogla izvedeti pred prejemom izvedenskega mnenja.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 66, 85, 85/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96a. ZPPreb člen 17a, 17a/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239.
vročitev upravne odločbe – naslov za vročanje – študentski dom – fiktivna vročitev
Tožnik je v postopku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo sodeloval že pred izdajo odločbe imenovanega zdravnika, saj se je postopek začel na njegov predlog, ki ga je imenovanemu zdravniku podal osebni zdravnik, tožnik pa je ta predlog tudi sam dopolnil z vlogo, v kateri je kot svoj naslov navedel naslov začasnega prebivališča. Toženec je odločbo imenovanega zdravnika zato utemeljeno vročal na naslov tožnikovega začasnega prebivališča, čeprav ima kot naslov za vročanje določen naslov stalnega prebivališča.
Ker ni bilo ugotovljeno, na katera vrata na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča, ki je dijaško-študentski dom, torej na vrata doma ali na vrata tožnikovega stanovanja v domu, je bilo nalepljeno obvestilo o prispelem pismu, fiktivne vročitve odločbe toženca ni mogoče šteti za pravilno.
ugovorni razlog - predmeti izvzeti iz izvršbe - vročitev predloga
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – prepoved razširjanja določenih trditev
Sodišče je z začasno odredbo prepovedalo tožencu, da bi še naprej s težkimi besedami označeval direktorja tožeče stranke (kot osebo, ki goljufa, izvaja nezakonite skupščine in prevzeme družbe, ki jo vodi ter nezakonito kupuje delnice oziroma izvaja kazniva dejanja).
varstvo pri delu – soprispevek – krivda – odgovornost za škodo
Ali je k poškodbi prispeval tudi sam delavec in če je, v kakšnem obsegu, na odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v obravnavani zadevi nima nobenega vpliva. To vprašanje je lahko le predmet morebitnega regresnega zahtevka tožene stranke do tega delavca.
začasna odredba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Tožena stranka v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni kršila pravil postopka, določenih v ZDR, zato v času odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe ni izpolnjen temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetnost terjatve.
prekinitev postopka – opustitev vročitve predloga za prekinitev postopka – pravica do informacije – pravica do izjave – predhodno vprašanje
Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.
OZ člen 190, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/4. ZUstS člen 1, 1/3, 43.
zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe – pravni temelj za izplačilo obresti ob rubežu – ustavna odločba
Odločilno je vprašanje, ali je pravni temelj za izplačilo v izvršbi zarubljenih zneskov iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti ob rubljenju tožencu še obstajal ali ne. Pri presoji obstoja pravnega temelja za plačilo zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati tudi Ustavno določbo U-I-300/04 z dne 2.3.2006.
Da upnik lahko izterja zakonske zamudne obresti, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta tako višina obresti (obrestna mera) in prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti vezana na zakon.
Vprašanje pravilnosti teka zakonskih zamudnih obresti je materialnopravno vprašanje, na kar pa mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.