redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Zaradi reorganizacije in racionalizacije poslovanja tožene stranke je prenehala potreba po delu tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, saj je bilo njegovo delovno mesto ukinjeno, dela pa prerazporejena med druge delavce, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, zakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta, izvedena s spremembo akta o sistemizaciji delovnih mest, ki je imela podlago tudi v prekinitvi pogodbenega sodelovanja z naročnikom, je utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Tudi za terjatve iz naslova odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri delodajalcu (dolžniku), veljajo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Na podlagi 21. člena ZFPPIPP se odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni uvrščajo med nezavarovane prednostne terjatve. Tudi te pa je potrebno v skladu z 296. členom ZFPPIPP prijaviti v stečajnem postopku. To pa obenem pomeni, da tudi za tovrstne terjatve veljajo pravne posledice stečajnega postopka.
Tožnik bi moral tudi v zvezi s predmetno terjatvijo pravočasno (čl. 301/3 in čl. 301/7 ZFPPIPP) predlagati nadaljevanje prekinjenega postopka v tem individualnem delovnem sporu. Ker tega ni storil, je njegova terjatev do tožene stranke prenehala (čl. 301/7 ZFPPIPP).
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 66, 85, 85/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96a. ZPPreb člen 17a, 17a/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239.
vročitev upravne odločbe – naslov za vročanje – študentski dom – fiktivna vročitev
Tožnik je v postopku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo sodeloval že pred izdajo odločbe imenovanega zdravnika, saj se je postopek začel na njegov predlog, ki ga je imenovanemu zdravniku podal osebni zdravnik, tožnik pa je ta predlog tudi sam dopolnil z vlogo, v kateri je kot svoj naslov navedel naslov začasnega prebivališča. Toženec je odločbo imenovanega zdravnika zato utemeljeno vročal na naslov tožnikovega začasnega prebivališča, čeprav ima kot naslov za vročanje določen naslov stalnega prebivališča.
Ker ni bilo ugotovljeno, na katera vrata na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča, ki je dijaško-študentski dom, torej na vrata doma ali na vrata tožnikovega stanovanja v domu, je bilo nalepljeno obvestilo o prispelem pismu, fiktivne vročitve odločbe toženca ni mogoče šteti za pravilno.
Določbe 4. člena ZIZ-I ni mogoče uporabiti v primeru, ko je bil ugovor v postopku za izvršbo na podlagi verodostojne listine vložen pred uveljavitvijo novele ZIZ-I.
razvrstitev v plačni razred – razlike v plači – relativno bistvena kršitev določb pravdnega postopka – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravstveni tehnik. V tem sporu vtožuje plačilo za dejansko opravljeno delo (opravljala naj bi delo diplomirane medicinske sestre). Utemeljenost njenega zahtevka je odvisna od ugotovitve, ali je tožnica v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ali pa je v tem času dejansko opravljala zahtevnejša dela, ki so spadala v opis del in nalog diplomirane medicinske sestre.
Pri vprašanju, ali je tožena prava stranka, ne gre za preizkus, ali je podana procesna predpostavka za pravdo (v zadevnem primeru pristojnost sodišča), temveč vprašanje obstoja stvarne legitimacije, to pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, torej utemeljenosti tožbenega zahtevka, o katerem sodišče odloča zgolj z meritorno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
ZZVZZ člen 58, 60. Pravilnik o odpisu, obročnem plačilu in odlogu dolga iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje člen 7.
odpis prispevkov – denarna socialna pomoč
Toženec ne vodi evidence o tožnikovem dolgu iz naslova prispevkov za zdravstveno zavarovanje, (vodi jo davčni organ), zato niso izpolnjeni pogoji za odpis prispevkov zaradi neizterljivosti s strani toženca. Čeprav je tožnik prejel enkratno izredno denarno socialno pomoč za osnovne potrebščine, hrano in obleko, mu toženec dolga tudi ne more odpisati zaradi socialne ogroženosti. Le- ta mora biti ugotovljena z odločbo centra za socialno delo o dodeliti denarne socialne pomoči, ki mora biti veljavna v času vložitve vloge.
ocena dela – zavrženje tožbe – ocena delovne uspešnosti
Sodišče ni pristojno oceniti javnega uslužbenca namesto njegovega nadrejenega in zato sodno varstvo v delu tožbe, ki se nanaša na tožničino zahtevo, da sodišče samo določi oceno delovne uspešnosti tožnice, ni dopustno.
Odločitev sodišča prve stopnje lahko temelji le na dejstvih, ki so obstojala do trenutka, ko o tožbenem predlogu odloči, saj se pravnomočnost razteza samo na tisti sklop dejstev, ki so nastala do konca glavne obravnave (v konkretnem primeru do izdaje zamudne sodbe). Ker tožena stranka sploh ni odgovorila na tožbo in torej tudi ni navajala, da je tožniku vtoževano plačo že poravnala, sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati, saj mu ni bilo znano. Kasnejših dejstev, ki so z vidika sodišča prve stopnje bodoča dejstva, zato tudi v pritožbenem postopku ni mogoče upoštevati.
Ker je tožničina plača bila dogovorjena med strankama, je delodajalec ne more enostransko spreminjati. V kolikor pa delavcu plačo zniža, gre za čisti denarni zahtevek, ki ga delavec skladno s 4. odstavkom 204. člena ZDR uveljavlja neposredno pred sodiščem.
Odločitev, ki izhaja iz zapisnika arbitraže, ne vsebuje avtoritativne odločitve arbitražnega senata o predlaganem povišanju vrednosti povprečne uteži na 1,280 v programu akutne bolnišnične obravnave. Odločitev o zahtevku tožeče stranke je odvisna od ravnanja tožene stranke ter njene presoje. Zato sporna odločitev arbitraže ne predstavlja arbitražne odločbe, ki bi imela učinke pravnomočne sodbe.
Zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem da od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Uporabnina je enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar.
Nepravilno izpolnjena (bianko) menica ni menica (vrednostni papir).
Poleg tega, da za stališče, da pomanjkljivosti izpolnitve bianko menice po tem, ko je predložena v plačilo kot popolna menica, ni mogoče več sanirati, argumentov ni, bi tako stališče pomenilo tudi izgubo pravic meničnega upnika, ki nima zakonske podlage, je pa tudi v nasprotju z enim od temeljnih načel civilnega prava, načelom dispozitivnosti.
Dejstvo, da je bila (izročena bianko in enkrat že izpolnjena) menica pozneje predrugačena (dopolnjena – še enkrat izpolnjena, ne spreminja dejstva, da o obveznosti, izvirajoči iz (pravilno izpolnjene izročene neizpolnjene - bianko) izročene menice (z zapadlo – dospelo - menično obveznostjo), še ni bilo meritorno odločeno (pravnomočno odločeno je bilo o obveznosti iz listine, ki (še) ni bila menica, ki še ni bila izročena kot vrednostni papir).
Izdajatelj lastne menice je odgovoren tako, kakor akceptant trasirane menice.
Ker zakon o zahtevku, o katerem je bilo pravnomočno razsojeno, ne dopušča ponovnega odločanja, so za presojo, o čem je bilo že razsojeno, odločilne okoliščine (lastnosti), ki določajo zahtevek določajo njegove meje in/oziroma okoliščine, ki ga identificirajo (istovetijo). Gre za določenost (meje, identifikacijo) zahtevka v subjektivnem smislu (stranke postopka) in objektivnem smislu (sam zahtevek – v ožjem smislu), pri slednjem pa za kvantitativno določitev (meje, identifikacijo) in kvalitativno določitev (meje, identifikacijo). V kvalitativno določitev zahtevka pa sodi (med drugim) tudi (ne)zapadlost (dospelost, skadenca) dajatve (pri dajatvenih zahtevkih).
ugotovitev obstoja delovnega razmerja – elementi delovnega razmerja
Na obstoj elementov delovnega razmerja ne vpliva okoliščina, da dela, ki jih je opravljala tožnica ne spadajo v delokrog nobenega sistemiziranega delovnega mesta. V kolikor delodajalec mimo sistemizacije in brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi, na podlagi civilnopravnega razmerja z istim delavcem več kot dve leti za polni delovni čas zagotavlja opravljanje dela, ni mogoče šteti, da niso podani elementi delovnega razmerja, češ da opravljane naloge ne zajemajo vseh nalog, ki so naštete pri opisu sistemiziranega delovnega mesta.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
spor majhne vrednosti – napačen pravni pouk – pritožbeni razlog - - izpraznitev dela nepremičnine – priposestvovanje sobe – metoda racionalne argumentacije – dokazna ocena
Pravna posledica zmotnega pravnega pouka (konkretno namreč ne gre za spor majhne vrednosti) je le ta, da pritožbeno sodišče ne glede na njegovo zmotno vsebino, upošteva tudi zakonski pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.
Osrednjega pomena za obravnavano zadevo je, da se sporna soba nahaja kot nekakšna enklava v nepremičnini tožeče stranke. S tistimi dokazi, ki so resda v prid toženi stranki, toženi stranki (na njej pa je dokazno breme glede tega vprašanja) ni uspelo izpodbiti domneve, da je tožeča stranka, ki je vpisana v zemljiško knjigo, tudi lastnik celotne nepremičnine.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076022
ZST člen 24, 25. ZPP člen 43, 43/2, 115. SPZ člen 70, 70/5.
delitev solastnine – vrednost spornega predmeta – vrednost nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sklep o delitvi – vpis v zemljiško knjigo– stroški – stroški postopka
Glavna obravnava v tej zadevi je bila končana 27. 9. 2012, ko je bila v zemljiški knjigi kot lastnica do ¼ vpisana B. Č. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č..
Ugotovitev vrednosti nepremičnine v sklepu o delitvi ni prepovedana. Takšna ugotovitev vrednosti nepremičnin pa bo pridobila na pomenu v nadaljevanju postopka civilne delitve.