ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 421, 427.
družinska pokojnina – zavrženje zahteve
Ko je tožnica pri tožencu vložila novo zahtevo za priznanje pravice do družinske pokojnine, je že tekel postopek glede priznanja pravice do družinske pokojnine pred socialnim sodiščem. Ker je o isti upravni stvari že tekel postopek, je toženec tožničino zahtevo utemeljeno zavrgel.
Predlagatelja nista bila dolžna preverjati morebitnih povezav sodnega izvedenca z nasprotno udeleženko ob prejemu sklepa o postavitvi izvedenca, saj ni bilo nobenih vidnih oziroma znanih okoliščin, ki bi predlagateljema lahko vzbujale dvom o morebitni izvedenčevi nepristranskosti in bi terjale takojšnjo procesno aktivnost predlagateljev zaradi zahteve za izločitev izvedenca. Glede na določbo šestega odstavka 247. člena ZPP je odločilno, kdaj je stranka zvedela za zatrjevani razlog izločitve, kar v obravnavanem primeru, glede na uveljavljani razlog izločitve (domnevno pristransko ravnanje izvedenca, ki sta ga predlagatelja po svojih trditvah ugotovila po prejemu pisnega izvedenskega mnenja), po naravi stvari lahko pomeni le to, da za ta domnevni razlog nista mogla izvedeti pred prejemom izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0077731
ZPP člen 154, 158, 436, 436/3. ZIZ člen 62. ZOdvT člen 3. ZST-1 člen 32.
odmera stroškov – zakonske zamudne obresti od izvršilnih stroškov – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – prehod postopka izvršbe v pravdo – izvršljivost obveznosti – zapadlost obveznosti – sprememba vrednosti spornega predmeta – delni umik tožbe
Zakonske zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in jih je dolžnik dolžan plačati od dneva izteka paricijskega roka za plačilo stroškov postopka odmerjenih po sklepu o izvršbi. Vendar pa paricijski rok, ki je bil prekinjen z vložitvijo ugovora dolžnika in bo začel teči znova od vročitve sklepa sodišča druge stopnje dolžniku, ne odlaga zapadlosti, temveč le izpolnitev dolžnikove obveznosti plačila izvršilnih stroškov. Prejem sklepa o izvršbi s strani dolžnika zato vpliva le na izpolnitveno obveznost dolžnika (torej na izvršljivost obveznosti), ne pa tudi na samo zapadlost obveznosti in začetek teka zakonskih zamudnih obresti.
Ker se je pravdni postopek začel „šele“ po pravnomočni razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi, torej po utesnitvi izvršbe, se je vodil le še glede preostalega zneska, kar je potrebno upoštevati tudi v zvezi z odmero pravdnih stroškov tožeče stranke.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUst člen 23, 23/1. ZUJF člen 246.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
ZPP v 6. točki 1. odstavka 205. člena določa, da sodišče postopek prekine, če drug zakon tako določa. 23/1. člen ZUst določa, da v primeru, če sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti. V tem individualnem delovnem sporu sodišče prve stopnje ni začelo postopek za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF, zato niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka. Sodišče prve stopnje bi lahko zakonito prekinilo postopek po 6. točki člena 205/1 ZPP v zvezi z 23/1. členom ZUstS le v primeru, če bi obenem v tem individualnem delovnem sporu podalo zahtevo za oceno ustavnosti 246. člena ZUJF.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 82, 85. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 242.
retrogradni bolniški stalež
Odsotnost za nazaj, daljšo od treh dni, oceni imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija, če je bil zavarovanec v bolnišnici, če je zbolel v tujini ali iz drugih utemeljenih razlogov, ko ni mogel do osebnega zdravnika. Pri tožniku takšni razlogi za odobritev staleža za nazaj niso podani.
ZZVZZ člen 85. ZUP člen 66, 85, 85/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96a. ZPPreb člen 17a, 17a/1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 239.
vročitev upravne odločbe – naslov za vročanje – študentski dom – fiktivna vročitev
Tožnik je v postopku za podaljšanje začasne nezmožnosti za delo sodeloval že pred izdajo odločbe imenovanega zdravnika, saj se je postopek začel na njegov predlog, ki ga je imenovanemu zdravniku podal osebni zdravnik, tožnik pa je ta predlog tudi sam dopolnil z vlogo, v kateri je kot svoj naslov navedel naslov začasnega prebivališča. Toženec je odločbo imenovanega zdravnika zato utemeljeno vročal na naslov tožnikovega začasnega prebivališča, čeprav ima kot naslov za vročanje določen naslov stalnega prebivališča.
Ker ni bilo ugotovljeno, na katera vrata na naslovu tožnikovega začasnega prebivališča, ki je dijaško-študentski dom, torej na vrata doma ali na vrata tožnikovega stanovanja v domu, je bilo nalepljeno obvestilo o prispelem pismu, fiktivne vročitve odločbe toženca ni mogoče šteti za pravilno.
Tožeča stranka ni pravna oseba, ampak podjetnik brez statusa pravne osebe. Zato sodišče ne ugotovi s sklepom, koliko znaša neplačana taksa in kazenska taksa, ampak sporoči pristojnemu davčnemu uradu, pri katerem ima taksni zavezanec svoje stalno prebivališče (sedež), naj takso prisilno izterja, na spisu pa zaznamuje, da je omenjeni organ obveščen o neplačani taksi (prvi odstavek 29. člena Zakona o sodnih taksah).
ZDR v 85. členu določa, da se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi (do tega predhodnega zadržanja pride zaradi nasprotovanja sindikata in predloga delavca pri delodajalcu) podaljša do odločitve sodišče o predlogu za izdajo začasne odredbe, če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe. Tožnik je bil o prenehanju delovnega razmerja obveščen zgolj z elektronskim sporočilom tožene stranke, zato ni imel možnost, da o nameravani odpovedi obvesti sindikat in da pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Vendar kljub temu niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe na podlagi tretjega odstavka 85. člena ZDR. Do zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri delodajalcu na podlagi prvega odstavka 85. člena ZDR ni prišlo, tožnik pa izdaje začasne odredbe ni predlagal ob vložitvi tožbe, temveč šele kasneje. Iz tretjega odstavka 85. člena ZDR izhaja, da delavec začasno odredbo na podlagi te določbe lahko predlaga najkasneje ob vložitvi tožbe, kar pomeni, da kasneje tega ne more storiti.
posebni stroški – plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja
Sodišče priči, ki ni pristopila na zaslišanje, na katero je bila pravilno vabljena in izostanka ni opravičila, naloži plačilo stroškov zaradi krivdne povzročitve preložitve dejanja v postopku o prekršku ne glede na izid postopka.
Ker tožnik tožbe ni dopolnil tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom (da jo označi kot tožbo, navede in predloži odločbo, ki jo izpodbija, navede toženca in opredeli tožbeni zahtevek), jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
spor majhne vrednosti – sodna poravnava – učinek sklenjene sodne poravnave – umik tožbe - navajanje novih dejstev v sporu majhne vrednosti
Sodna poravnava ima neposreden učinek zaključka postopka le v postopku, v katerem je bila sklenjena, glede drugih odprtih postopkov, v katerih naj bi poravnava tudi uredila sporno razmerje, pa se morata stranki dogovoriti za umik tožbe. Kolikor torej predmet sodne poravnave ni enak predmetu zahtevka, šele izjava o umiku tožbe učinkuje v drugi zadevi tako, da je pravda končana. V delu, v katerem predmet sodne poravnave presega predmet zahtevka, predstavlja ta zgolj dopustno procesno pogodbo, ki ne povzroči avtomatičnega končanja postopka.
ugovorni razlog - predmeti izvzeti iz izvršbe - vročitev predloga
V tem izvršilnem postopku je dolžnik vložil predlog, naslovljen kot „predlog za odpravo nepravilnosti pri izvršbi“, v katerem je trdil, da sta čolna, ki sta bila predmet izvršbe, del opreme, ki jo dolžnik nujno potrebuje za opravljanje dejavnosti in je zato izvršba nanju izvzeta. Zatrjevana okoliščina predstavlja ugovorni razlog po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ in ne pomeni „nepravilnosti izvršbe“. Po četrtem odstavku 80. člena ZIZ v primeru, da se stranki ne moreta sporazumeti, kateri predmeti so po določbi 1. in 4. odstavka tega člena iz izvršbe izvzeti, odloči o tem sodišče. V taki situaciji ni nobenega dvoma, da bi moralo sodišče prve stopnje dolžnikov predlog vročiti upniku, da se do njega opredeli.
ZZZDR člen 51, 52, 59. ZPP člen 154, 154/1. ZOdvT člen 41.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – načelo enotnega obravnavanja skupnega premoženja – pomoč tretjih – zavrnitev dokazov – kredit, najet med trajanjem zakonske zveze – zakonska domneva o skupnem razpolaganju – vračilo kredita – novote – pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – obrazloženost stroškovne odločitve
Ker je bila odločitev zakoncev o najetju kredita skupna (zakonska domneva), kredit predstavlja skupno premoženje, ne glede na to, za kakšen namen je bil porabljen. Glede na to, da ga je v celoti vrnil toženec, mu je tožnica dolžna plačati delež, ki odpade nanjo.
Sklicevanje sodbe na stroškovnik v spisu zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, pri čemer pritožnik ni izkazal, da bi vpogled v spis od njega zahteval nesorazmerno breme.
prekinitev postopka – opustitev vročitve predloga za prekinitev postopka – pravica do informacije – pravica do izjave – predhodno vprašanje
Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.
OZ člen 190, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/4. ZUstS člen 1, 1/3, 43.
zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe – pravni temelj za izplačilo obresti ob rubežu – ustavna odločba
Odločilno je vprašanje, ali je pravni temelj za izplačilo v izvršbi zarubljenih zneskov iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti ob rubljenju tožencu še obstajal ali ne. Pri presoji obstoja pravnega temelja za plačilo zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati tudi Ustavno določbo U-I-300/04 z dne 2.3.2006.
Da upnik lahko izterja zakonske zamudne obresti, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta tako višina obresti (obrestna mera) in prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti vezana na zakon.
Vprašanje pravilnosti teka zakonskih zamudnih obresti je materialnopravno vprašanje, na kar pa mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Le z izbrisno tožbo je mogoče sanirati materialnopravno neveljavnost vpisov v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi mora obsegati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa, takšnega tožbenega zahtevka pa tožnik ni postavil. Zgolj sama ugotovitev zatrjevane ničnosti ne bi mogla privesti do neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na prva dva toženca.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožeče stranke, ne pa sodišča.
rvostopenjsko sodišče ni imelo ovir za izdajo izpodbijanega sklepa o prpdaji, saj je ovira za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, le tista prijava izločitvene pravice, ki je pravočasna in vložena do izdaje sklepa o prodaji.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076024
ZOR člen 210, 210/1. OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 315, 315/1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – pravična denarna odškodnina – duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja – ožji družinski člani – stari starši – vnukinja – ded – status očeta – starši – razlaga zakona – vmesna sodba pritožbenega sodišča
Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine otroka zaradi smrti roditelja predstavlja odškodnino tako za bolečino ob sami vednosti za smrt, kot tudi za vse kasnejše bolečine, ki jih otrok trpi zaradi izgube roditelja – ljubezen, nego in pozornost, kar vse bi mu roditelj nudil, če bi bil živ. Odškodnina gre tudi otroku, ki zaradi svoje starosti ni mogel občutiti bolečine zaradi same smrti roditelja, saj gre pri tem za enotno obliko nepremoženjske škode.
Dejstvo, da je razmerje stari oče – vnukinja trajalo le eno leto, ni pravno odločilno, ded je namreč s svojo skrbjo do tožnice dejansko prevzel očetovsko vlogo. Čim pa je tako, je tožnica upravičena do odškodnine; če ji je ded nadomeščal očeta, potem je zakonsko besedilo „starši“ treba razlagati tako, da je izgubila osebo, ki ji je predstavljala roditelja.