Neupoštevanje omenjenih listin kot dela trditvene podlage tožeče stranke bi bilo nerazumno, neracionalno in preveč formalistično, saj bi pomenilo le zahtevo po golem prepisovanju in ponavljanju podatkov iz njih v vlogo tožeče stranke.
sklep o poplačilu – terjatev iz delovnega razmerja – prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi prednost pri poplačilu po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ imeli še prispevki za socialno zavarovanje in davki zapadli za zadnje leto do izročitve prodane nepremičnine kupcu, ker pa je bil izvršilni naslov za terjatev pritožnice iz naslova socialnih prispevkov izdan v letu 2010, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa 26.9.2012, prispevki za socialno zavarovanje v tem primeru nimajo prednostnega vrstnega reda, kot tudi ne davek od vseh bruto zneskov določenih s sodbo Delovnega sodišča in se zato v tem delu ne morejo prednostno poplačati pred ostalimi upniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
Odgovornost za zdravniško napako ni objektivna, je krivdna. Drugotožena stranka kot delodajalec odgovarja objektivno za delo zdravnika, če škodno dejanje zdravnika pomeni kršitev potrebne poklicne skrbnosti, razen tedaj, ko je določena objektivna odgovornost zaradi posebnih okoliščin, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077315
ZPP člen 14, 252, 254. OZ člen 168, 168/2, 171, 179.
identično dejansko stanje - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - soodgovornost - valorizacija plačane odškodnine - sodni izvedenec - pomanjkljivost izvedenskega mnenja
Sodni izvedenec kot pomočnik sodišča mora upoštevati pravilo vezanosti na izrek pravnomočne kazenske obsodilne sodbe, o čemer ga mora sodišče, ki vodi dokazovanje z izvedencem in izvedencu daje navodila glede izvedenskega mnenja, seznaniti.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR je podan, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja je potrebno šteti vsako drugo ravnanje, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja delavec ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škoduje, ali bi lahko škodovalo njegovim interesom, tudi če to dejanje nima vseh znakov kaznivega dejanja. Med takšna ravnanja sodi tožnikovo ravnanje (razbijanje po stanovanju in prepir, zaradi katerega je morala zoper tožnika intervenirati policija), čeprav to ravnanje ni bilo takšne intenzivnosti, da bi bili izpolnjeni znaki kaznivega dejanja nasilja v družini.
predpravdno pobotanje – ugovor ugasle pravice – sporna terjatev – likvidnost terjatve
Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja.Čim je toženka uveljavljala predpravdno pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotavljati, ali sporna terjatev obstoji, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo.
oprostitev plačila sodnih taks – slabo premoženjsko stanje – lastništvo nepremičnine – brezposelnost - hipoteka
Pogoji za taksno oprostitev niso podani, saj je tožnik lastnik nepremičnine znatne vrednosti. Dejstvo, da je brezposeln, ter da je nepremičnina obremenjena s hipoteko in da nima stroškov za vzdrževanje te nepremičnine, na to ne vplivajo.
prekinitev postopka – opustitev vročitve predloga za prekinitev postopka – pravica do informacije – pravica do izjave – predhodno vprašanje
Odločitev o prekinitvi postopka do odločitve pristojnega organa o predhodnem vprašanju je pomembna procesna odločitev, o kateri se ima stranka pravico izreči pred njenim sprejemom.
OZ člen 190, 1060. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/4. ZUstS člen 1, 1/3, 43.
zakonske zamudne obresti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti – izterjava zakonskih zamudnih obresti – izvršilni postopek na podlagi pravnomočne in izvršljive odločbe – pravni temelj za izplačilo obresti ob rubežu – ustavna odločba
Odločilno je vprašanje, ali je pravni temelj za izplačilo v izvršbi zarubljenih zneskov iz naslova plačila zakonskih zamudnih obresti ob rubljenju tožencu še obstajal ali ne. Pri presoji obstoja pravnega temelja za plačilo zakonskih zamudnih obresti je treba upoštevati tudi Ustavno določbo U-I-300/04 z dne 2.3.2006.
Da upnik lahko izterja zakonske zamudne obresti, mora za to imeti ustrezen izvršilni naslov, pri čemer pa sta tako višina obresti (obrestna mera) in prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti vezana na zakon.
Vprašanje pravilnosti teka zakonskih zamudnih obresti je materialnopravno vprašanje, na kar pa mora izvršilno sodišče paziti po uradni dolžnosti.
Le z izbrisno tožbo je mogoče sanirati materialnopravno neveljavnost vpisov v zemljiško knjigo. Tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi mora obsegati ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisa, takšnega tožbenega zahtevka pa tožnik ni postavil. Zgolj sama ugotovitev zatrjevane ničnosti ne bi mogla privesti do neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na prva dva toženca.
Oblikovanje pravilnega tožbenega zahtevka je stvar tožeče stranke, ne pa sodišča.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved – predmet pogodbe – poslovni prostor – čas trajanja pogodbe – pogodba za določen čas – razlog za prenehanje pogodbe – razvezni pogoj
Ker predmet najemne pogodbe ni bil poslovni prostor oziroma poslovna stavba, najemnega razmerja ni mogoče presojati po določbah ZPSPP.
Pogodba o najemu oziroma zakupu je sklenjena za nedoločen čas, če je tako določeno v pogodbi ali če iz pogodbe ni mogoče ugotoviti časa trajanja zakupa.
oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodnih taks – učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks – navedba časovne omejitve oprostitve v izreku sklepa – oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek
Glede na to, da iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom oprostilo plačila sodnih taks, pri tem pa v izreku sklepa oprostitev plačila sodnih taks ni časovno omejilo od vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je dolžnik v celotnem postopku oproščen plačila sodnih taks.
neupravičena pridobitev – nepoštenost - obseg vrnitve – stroški upravljanja in obratovanja – višina stroškov – razlogi o odločilnih dejstvih
Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je tožeča stranka zatrjevala nepoštenost tožene stranke, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
Tožena stranka je sicer pavšalno prerekala vtoževane račune v celoti, konkretne razloge za prerekanje pa je navedla le v zvezi z vtoževanimi stroški vode. Takšno pavšalno oziroma nesubstancirano prerekanje ne zadostuje. Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana in torej nesporna. Ker višina nespornih stroškov izhaja iz predloženih računov, je sodišče materialnopravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice stroškov elektrike in upravljanja.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077290
ZPP člen 163, 163/3, 190, 191, 191/2. ZZK-1 člen 6, 6/1, 80, 80/2.
ugotovitev lastninske pravice – priposestvovanje – ugotovitev stvarne služnosti - pasivna legitimacija – napačna stranka – nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo – zaznamba spora – pravočasnost priglasitve pravdnih stroškov – naknadna predložitev stroškovnika
Ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja je mogoče doseči le tako, da se v pravdi zajame vse (so)lastnike nepremičnine, ugotovitev stvarnopravne služnosti pa tako, da se v pravdi zajame vse solastnike služeče nepremičnine.
Glede stvarnih pravic na nepremičnini se za učinkovito varstvo pred nevarnostjo, da toženec med pravdo prenese stvarno pravico na nepremičnini, tožnik ne more zanesti na 190. člen ZPP, pač pa na institut zaznambe spora. Ta ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopku, v zvezi s katerim je bila dovoljena zaznamba spora, učinkuje tudi proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba spora
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. OZ člen 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nematerialno škodo - prometna nesreča – skrbnost staršev – otrok – nerazumno ravnanje otroka - vzročna zveza – prispevek – soprispevek – otrok na cesti – skrbnost - hitrost vožnje
Ne more biti dvoma, da je vzrok za prometno nesrečo na strani voznika. Edino vprašanje, ki se lahko postavi, ali se voznik lahko oprosti odgovornosti na temelju 2. in 3. odstavka 177. člena ZOR. Če se ne more, bi morala škodo povrniti tožena stranka kot zavarovalnica, pri kateri je bila zavarovan voznik motornega vozila.
Načeloma velja, da je treba nepričakovanost škodnega dogodka presojati po merilu skrajne skrbnosti. V naselju je treba običajno računati z otroki vseh starosti, in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti. Hitrost vožnje je zato treba prilagoditi tipu ali delu naselja.
Tožena stranka sicer ni kršila nobenega tedaj veljavnega cestnoprometnega predpisa, kar pa za odločitev v tej zadevi niti ni pomembno. Pomembno je, da je glede na okoliščine lahko pričakovala, da bo zaradi nerazumnega ravnanja otroka (sedanje tožeče stranke) zapletena v prometno nesrečo.
Pri nadaljnjem odločanju naj prvostopenjsko sodišče upošteva še, da če je otrok krivdno nesposoben, njegova krivda ali neskrbnost, ali neskrbnost staršev, nista pomembna. Odločilno je le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in kolikšen je bil njegov prispevek.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
Pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja vrstnega reda ne morejo privesti do spremembe dejstva, da je tožena stranka sporno terjatev M. že plačala. S tem je zarubljena terjatev M. do tožene stranke prenehala, zato toženi stranki (dolžnikovemu dolžniku) nikakor ni mogoče naložiti ponovnega plačila že plačane terjatve.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 266. ZZ člen 65.
priposestvovanje – priposestvovanje pred nacionalizacijo – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini – družbena lastnina – splošno ljudsko premoženje – javno dobro – stranska intervencija
V času, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, služnost ni bila priposestvovana.
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj tako varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi.
Priposestvovalna doba ne teče tudi po vložitvi tožbe ter se čas po vložitvi tožbe ne všteva v priposestvovalno dobo.
plačilo za opravljeno delo – vojak – plača – dejansko delo
Delavec je upravičen do razlike v plači glede na dejansko delo v primeru, ko je formalno razporejen na eno dolžnost, dejansko pa opravlja delo na drugi dolžnosti.