neupravičena pridobitev – nepoštenost - obseg vrnitve – stroški upravljanja in obratovanja – višina stroškov – razlogi o odločilnih dejstvih
Nepoštenost se ne domneva, ampak jo je potrebno izrecno zatrjevati in dokazovati. Ker iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je tožeča stranka zatrjevala nepoštenost tožene stranke, ji pripadajo zamudne obresti šele od vložitve tožbe dalje.
Tožena stranka je sicer pavšalno prerekala vtoževane račune v celoti, konkretne razloge za prerekanje pa je navedla le v zvezi z vtoževanimi stroški vode. Takšno pavšalno oziroma nesubstancirano prerekanje ne zadostuje. Dejstva, ki jih stranka zanika brez navajanja razlogov, se namreč štejejo za priznana in torej nesporna. Ker višina nespornih stroškov izhaja iz predloženih računov, je sodišče materialnopravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice stroškov elektrike in upravljanja.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Uvrstitev poškodb v ustrezno skupino Fischerjevega sistema je namenjena primerjavi dosojenih odškodnin, glede na podobno težo poškodb. Glede na opise poškodb, ki so zajeti v III. in IV. skupini, kakor so razvidni iz informatizirane baze NEGM, je očitno, da konkretni primer (tožnik je utrpel udarnino desne rame, udarnino desne dlani, vnetje obsklepnega mešička pod deltoideusom in znake utesnitve pod akrpmionom) sodi v III. skupino.
neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
Tožnica posesti (uporabe) solastnih nepremičnin ni opustila prostovoljno, marveč spričo nevzdržnih razmer, ki jih je povzročil toženec, zato okoliščina, ali je tožnica imela ključ nepremičnine, ni relevantna.
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
dopolnjen seznam preizkušenih terjatev – ugovor upnice – ugovorni razlogi – določna prijava ločitvene pravice – opredelitev premoženja, ki je predmet ločitvene pravice – napotitev na pravdo
Upnica s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more doseči spremembe izjave upravitelja o prerekanju terjatve, saj je izjava upravitelja o tem, ali bo terjatev priznal ali prerekal, stvar njegove lastne presoje. Ali je bilo prerekanje utemeljeno ali ne, pa se bo izkazalo v pravdnem postopku, ki ga bo (v kolikor ga bo) upnica začela zaradi uveljavitve zahtevka za ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice.
Načelo akcesornosti pomeni le, da je zastavna pravica v svojem nastanku in obstoju odvisna od glavne terjatve. Sodišče bi napotilo na pravdo upravitelja le v primeru, če bi bila prijavljena ločitvena pravica, ki po trditvah upnika temelji na izvršilnem naslovu, identificirana, torej jasno opredeljena.
Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano k raziskovanju premoženjskega stanja tožene stranke po izvedeni statusni spremembi (pripojitvi). Tožena stranka o spremenjenih okoliščinah ni obvestila sodišča prve stopnje, zato je sklicevanje nanje v pritožbi šteti kot prepozno.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1, 262.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je nepravilno in v nasprotju z zakoni obravnaval 21 vizumskih vlog (ker je postopek vodil brez osebne prisotnosti prosilca, pisma pa so bila posredovana naknadno oziroma so bila nepodpisana), pri čemer je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ in za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
NEPRAVDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0076022
ZST člen 24, 25. ZPP člen 43, 43/2, 115. SPZ člen 70, 70/5.
delitev solastnine – vrednost spornega predmeta – vrednost nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – sklep o delitvi – vpis v zemljiško knjigo– stroški – stroški postopka
Glavna obravnava v tej zadevi je bila končana 27. 9. 2012, ko je bila v zemljiški knjigi kot lastnica do ¼ vpisana B. Č. Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č..
Ugotovitev vrednosti nepremičnine v sklepu o delitvi ni prepovedana. Takšna ugotovitev vrednosti nepremičnin pa bo pridobila na pomenu v nadaljevanju postopka civilne delitve.
sklep o poplačilu – terjatev iz delovnega razmerja – prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi prednost pri poplačilu po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ imeli še prispevki za socialno zavarovanje in davki zapadli za zadnje leto do izročitve prodane nepremičnine kupcu, ker pa je bil izvršilni naslov za terjatev pritožnice iz naslova socialnih prispevkov izdan v letu 2010, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa 26.9.2012, prispevki za socialno zavarovanje v tem primeru nimajo prednostnega vrstnega reda, kot tudi ne davek od vseh bruto zneskov določenih s sodbo Delovnega sodišča in se zato v tem delu ne morejo prednostno poplačati pred ostalimi upniki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0075944
ZPotK-1 člen 15, 15/1, 15/2.
kreditna pogodba – neplačilo obroka kredita – predčasno plačilo vseh obrokov kredita – dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti - opomin – procesna predpostavka – materialnopravna predpostavka – dokaz o opominu
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe, zato se, če ni izkazan, zavrne tožbeni zahtevek ne pa zavrže tožba. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila kot zahteva drugi odstavek 15. člena ZPotK-1 ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved – predmet pogodbe – poslovni prostor – čas trajanja pogodbe – pogodba za določen čas – razlog za prenehanje pogodbe – razvezni pogoj
Ker predmet najemne pogodbe ni bil poslovni prostor oziroma poslovna stavba, najemnega razmerja ni mogoče presojati po določbah ZPSPP.
Pogodba o najemu oziroma zakupu je sklenjena za nedoločen čas, če je tako določeno v pogodbi ali če iz pogodbe ni mogoče ugotoviti časa trajanja zakupa.
oprostitev plačila sodnih taks – sklep o oprostitvi plačila sodnih taks – učinkovanje oprostitve plačila sodnih taks – navedba časovne omejitve oprostitve v izreku sklepa – oprostitev plačila sodnih taks za celoten postopek
Glede na to, da iz spisa sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžnika s sklepom oprostilo plačila sodnih taks, pri tem pa v izreku sklepa oprostitev plačila sodnih taks ni časovno omejilo od vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je dolžnik v celotnem postopku oproščen plačila sodnih taks.
neupravičena pridobitev – zastaranje terjatve – pretrganje zastaranja zaradi pobotnega ugovora – pobotni ugovor – litispendenca – pravnomočno razsojena stvar
Uveljavljanje pobotnega ugovora v drugem postopku ne predstavlja ravnanja, ki bi pretrgalo zastaranje. Gre namreč za obrambno sredstvo, s katerim je tedanji toženec (sedaj tožnik) svojo terjatev sicer sodno uveljavljal, a zgolj do višine vtoževane terjatve.
Ker ima pogodbena kazen dvojni namen, saj služi kot instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in hkrati olajšuje položaj pogodbene stranke v primeru kršitve pogodbene obveznosti, se slednje kaže v tem, da mora tisti, ki zatrjuje kršitev pogodbene obveznosti, zatrjevati in dokazati da gre za kršitev pogodbene obveznosti in zatrjevati in dokazati, da vzrok za kršitev izvira iz sfere nasprotne pogodbene stranke, ni pa mu potrebno dokazovati niti obstoja škode niti višine, ker obstoj škode ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Tako tožeča stranka v tem postopku ni bila dolžna dokazovati nastanka škode, še manj njene višine, morala pa je dokazati, da je tožena stranka kršila pogodbeno zavezo na način, kot ga je zatrjevala, in dokazati, da je vzrok za kršitev dejansko na strani tožene stranke. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanski in pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega dokaznega bremena ni zmogla.
pravdni stroški – povračilo pravdnih stroškov - stroški brezplačne pravne pomoči – zakonska subrogacija – prehod terjatve na RS
V pravdnem postopku sta stranki tožeča in tožena stranka in sodišče mora v tem postopku odločiti o vseh medsebojnih razmerjih med njima, vključno s pravdnimi stroški. Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0074579
ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/2. OZ člen 653.
stranska intervencija – poziv k udeležbi – prekoračitev tožbenega zahtevka – nepredvidena dela – nenaročena dela
Kdor ima pravni interes, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, se lahko pridruži tej stranki. To pa mora storiti sam, saj ga sodišče ni dolžno pozivati k udeležbi v postopku.
Tožnica od zahtevane ugotovitve obstoja svoje terjatve ne more imeti nobene pravne koristi, saj je njen dajatveni zahtevek iz razmerja s toženko že zapadel; sicer pa odločitev o zavrnitvi zahtevanega plačila implicira tudi ugotovitev o tem, da tožničina terjatev do toženke ne obstaja.
Tožnica ni dokazala, da je toženka sporna dodatna dela predhodno odobrila, zato jih je sodišče prve stopnje pravilno štelo za nenaročena dela.
Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
Blokada transakcijskega računa tožene stranke res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa sama po sebi pokazatelj trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse lahko ogrozilo dejavnost stranke. Pri odločanju o taksni oprostitvi se upošteva tako likvidnostno, kot tudi finančno in premoženjsko stanje stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077272
OZ člen 16, 40, 40/2, 46, 459. ZPP člen 254, 286b. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev člen 9.
prodajna pogodba – predmet nakupa – lastnosti za posebno rabo – varovano stanovanje – manjša kvadratura stanovanja – znižanje kupnine
Predmet pogodbe bi moral imeti lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero sta ga tožnika kupovala in je bila prodajalcu znana. Za status varovanega – oskrbovanega stanovanja ni bistveno, ali tožnika stanovanje uporabljata kot varovano oziroma ali v njem stanujejo osebe, ki so upravičene do institucionalnega varstva v takšnih stanovanjih.
Pravno relevanten je odgovor na vprašanje, ali je imelo stanovanje ob prodaji lastnost varovanega – oskrbovanega stanovanja.
ZGD-1 člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba - spregled pravne osebnosti - odgovornost družbenika za obveznosti družbe - predpostavke za spregled pravne osebnosti - stečaj pravne osebe - aktivna legitimacija upnikov za zavarovanje terjatev do stečajnega dolžnika za svoj račun
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.