ZD člen 72. ZPP člen 2, 7, 7/2, 8, 286, 286/1, 286/4, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
ustna oporoka – izredne razmere – subjektivne okoliščine na strani oporočitelja – razpravno načelo – pritožbene novote
Obstoj izrednih razmer je treba presojati v trenutku, ko se je zapustnik odločil za izjavo poslednje volje. Subjektivne okoliščine na strani oporočitelja (nenadno in nepričakovano poslabšanje zdravstvenega stanja, nepokretnost, nesposobnost pisanja, nezmožnost za kakršnokoli telesno opravilo) morajo biti take narave, da oporočitelju onemogočajo napraviti pismeno oporoko v katerikoli obliki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059927
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 154, 154/2, 179.
vezanost na kazensko sodbo - obsodilna sodba sodnika za prekrške - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – izsiljevanje prednosti – kršitev pravila o prednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine
Po 14. členu ZPP je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku. Na pravnomočno obsodilno sodbo sodnika za prekrške ni vezano, zato ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o hitrosti in pravila o prednosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednosti, praviloma nosi večji delež odgovornosti.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se prisodi oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 266. ZZ člen 65.
priposestvovanje – priposestvovanje pred nacionalizacijo – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini – družbena lastnina – splošno ljudsko premoženje – javno dobro – stranska intervencija
V času, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, služnost ni bila priposestvovana.
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj tako varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi.
Priposestvovalna doba ne teče tudi po vložitvi tožbe ter se čas po vložitvi tožbe ne všteva v priposestvovalno dobo.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1, 262.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je nepravilno in v nasprotju z zakoni obravnaval 21 vizumskih vlog (ker je postopek vodil brez osebne prisotnosti prosilca, pisma pa so bila posredovana naknadno oziroma so bila nepodpisana), pri čemer je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ in za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
Identiteta tožbenega zahtevka se ne presoja zgolj glede na besedilo, temveč je podana takrat, če tožbeni zahtevek izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
OZ člen 17, 17/2. ZZVZZ člen 62, 62.d, 62.d/1, 62.d/2, 62.e. Pravilnik o vrsti podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki so jih dolžni zagotavljati izvajalci zdravstvenih storitev člen 3.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje – posredovanje podatkov za izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – zakonska omejitev provizije za posredovanje podatkov – izključitev avtonomije volje strank – dogovor o višji proviziji za posredovanje večjega nabora podatkov – obvezna vsebina pogodbe
Da bi bil tožbeni zahtevek utemeljen, bi se morali pravdni stranki (glede na spremenjeno pravno situacijo na področju dopolnilnih zavarovanj po uveljavitvi ZZVZZ-H) o tem posebej dogovoriti (3. člen Pravilnika), saj bi sicer določba o omejitvi nadomestila (provizije) iz prvega odstavka 62.d člena ZZVZZ za posredovanje podatkov, potrebnih za delovanje izravnalne sheme dopolnilnega zavarovanja, izgubila svoj pomen, lahko pa bi se zaobšla tudi prava pogodbena volja pravdnih strank iz časa nastanka pogodbenega razmerja.
neupravičena obogatitev – verzija – uporabnina – zloraba solastninske pravice – skupni otroci – delež uporabe stanovanja – prikrajšanje
Tožnica posesti (uporabe) solastnih nepremičnin ni opustila prostovoljno, marveč spričo nevzdržnih razmer, ki jih je povzročil toženec, zato okoliščina, ali je tožnica imela ključ nepremičnine, ni relevantna.
Zaradi bivanja skupnih otrok, solastnik, ki je v nepremičnini ostal, dolguje le tisti del, ki odpade nanj. To pa nikakor ne pomeni tega, da tožnik zaradi hkratnega bivanja skupnih otrok uporablja manjši delež kot znaša njegov solastninski delež. Bistveno je namreč to, do kakšne spremembe pri uporabljanju nepremičnine je prišlo s tem, ko se je bila tožnica primorana izseliti.
Za primerjavo med položajema, ko gre za neupravičeno obogatitev na eni strani in položajem, ko ne gre za neupravičeno obogatitev na drugi strani, je treba izhajati iz izhodiščnega položaja v družinski skupnosti (iz narave stvari).
začasna odredba – ugovor zoper sklep o začasni odredbi – prepoved razširjanja določenih trditev
Sodišče je z začasno odredbo prepovedalo tožencu, da bi še naprej s težkimi besedami označeval direktorja tožeče stranke (kot osebo, ki goljufa, izvaja nezakonite skupščine in prevzeme družbe, ki jo vodi ter nezakonito kupuje delnice oziroma izvaja kazniva dejanja).
najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe – sodna odpoved – predmet pogodbe – poslovni prostor – čas trajanja pogodbe – pogodba za določen čas – razlog za prenehanje pogodbe – razvezni pogoj
Ker predmet najemne pogodbe ni bil poslovni prostor oziroma poslovna stavba, najemnega razmerja ni mogoče presojati po določbah ZPSPP.
Pogodba o najemu oziroma zakupu je sklenjena za nedoločen čas, če je tako določeno v pogodbi ali če iz pogodbe ni mogoče ugotoviti časa trajanja zakupa.
Tožnici so okoliščine prisilne hospitalizacije, v katerih ji je bilo onemogočeno priti do odvetnika, da bi ji pomagal sodno uveljavljati terjatev, sama pa je bila ovirana to storiti tudi zaradi (prisilnega) jemanja močnejših psihotropnih zdravil, ki med drugim vplivajo na miselni proces, vplivale na zadržanje teka zastaranja.
ZIZ člen 181, 181/7, 194, 194/1, 194/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na nepremičnine – pristopljeni upnik – vabilo na dražbo - odredba o prodaji – ustavitev izvršbe – predlog za tretjo javno dražbo
Ker je sklep o dovolitvi nadaljevanja izvršbe z novim izvršilnim sredstvom za izterjavo terjatve pristopljenega upnika bil izdan 31.8.2011 in je postal pravnomočen 14.9.2011, torej pred datumom druge javne dražbe, ki je bila razpisana za 27.9.2011, bi sodišče prve stopnje nedvomno moralo tudi pristopljenega upnika obvestiti o drugi javni dražbi.
pogodba o urejanju medsebojnih razmerjih pri opravljanju in gospodarjenju z apartmajskimi enotami – opravljanje storitev – pogodbeno določena dela in storitve – lastninska pravica na nepremičnini – obligacijska terjatev
Lastništvo stanovanjskih apartmajev na vtoževano terjatev ne more vplivati, ker gre v obravnavani zadevi za obligacijsko terjatev, ki ni vezana na lastninsko pravico na nepremičnini, glede katere je tožeča stranka v okviru recepcijsko – informacijske službe in hišniške službe opravljala pogodbeno določena dela in storitve.
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 227, 227/2, 272, 272/1, 298, 298/5.
načelo koncentracije - naknadna prijava terjatve - očitna pomota - prenehanje ločitvene pravice – nedovoljenost začasne odredbe po začetku stečaja – verjetnost obstoja terjatve - zavarovanje nedenarne terjatve
Upnik lahko le izjemoma uveljavlja svoj zahtevek izven stečajnega postopka, denimo v pravdnem postopku in postopku zavarovanja, vendar v primeru očitne pomote, zmote pri navedbi parc. št. (in to ne glede na nevarnost oziroma grozečo škodo) pri prijavi terjatve in ločitvene pravice zakon ne določa takšne izjeme.
Po (veljavnem) materialnem pravu tožeča stranka ne more izven stečajnega postopka v pravdnem postopku ponovno doseči “naknadne prijave” in celo z istimi razlogi, kot jih je uveljavljala v stečajnem postopku.
Dodaten razlog za pravilno odločitev sodišča prve stopnje je tudi to, da po začetem stečajnem postopku ni dovoljeno izdati sklepa o zavarovanju proti insolventnemu dolžniku.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL0076019
ZIZ člen 23, 23/2, 257, 257/1, 258, 258/1, 258/1-1, 258/1-1(2). ZM člen 27.
predhodna odredba - domneva nevarnosti - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - menica - verodostojna listina - akcept
Trasat ne postane menični dolžnik že s tem, ko je na menici zapisan kot trasat, temveč mora menico sprejeti/akceptirati. Dokler trasat menice ne akceptira, ni menično zavezan in ni dolžan plačati.
V obravnavanem primeru tožeča stranka predlogu za izvršbo menice ni priložila, temveč jo je v njem le označila, zato izvršilno sodišče njene vsebine ni preverjalo. V takšnem primeru je v postopku izdaje predhodne odredbe dopustno presojati, ali menica izpolnjuje pogoje za verodostojno listino in ali je tako podana neizpodbitna domneva obstoja nevarnosti.
Menica, iz katere ne izhaja menična zaveza trasata, ne predstavlja verodostojne listine, ki bi lahko bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi zoper trasata.
regres za letni dopust – denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – nadomestilo plače zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi – nadomestilo plače zaradi neizkoriščenega letnega dopusta
Tožnica je v sporu glede nezakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi pravnomočno uspela, zato ji je bilo s pravnomočno sodno odločbo priznano nadomestilo plače za ves čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, torej tudi za čas, ko bi eventuelno imela pravico do plačanega letnega dopusta. Tožnica za čas nezakonitega prenehanja ni delala in se je lahko psihofizično regenerirala in bi v primeru nadomestila zaradi neizrabe letnega dopusta prišlo do situacije, ko bi tožnica za isti čas prejela dve vrsti nadomestila plače in sicer nadomestilo plače zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi in za isti čas še nadomestilo plače zaradi neizkoriščenega letnega dopusta.
Delavec ob prenehanju delovnega razmerja ni vedno upravičen do denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust.
predpravdno pobotanje – ugovor ugasle pravice – sporna terjatev – likvidnost terjatve
Pobotanje ni mogoče, če terjatev ne obstaja. Če pa je terjatev sporna, dolžnik prevzame tveganje posledic neobstoja terjatve in s tem pobotanja.Čim je toženka uveljavljala predpravdno pobotanje v pravdi, mora sodišče ugotavljati, ali sporna terjatev obstoji, česar pa prvostopenjsko sodišče ni storilo.
Stranka, ki za razlog izločitve izvedenca izve potem, ko je izvedenec podal svojo ekspertizo oziroma, ko je sodišče že izvedlo dokaz z izvedencem, zahteva izločitev izvedenca, vendar v tem primeru le v ugovoru zoper izvedensko delo. Izločitev izvedenca je tako mogoče uveljavljati najkasneje v ugovoru zoper izvedensko mnenje, je tožnik pravdne stroške, ki jih je povzročil s svojim pravdanjem in katerih je bil oproščen na podlagi brezplačne pravne pomoči, dolžan državi (sodišču) povrniti v primeru, v kolikor se bo njegovo premoženjsko stanje po štirih letih od pravnomočnosti odločbe, s katero mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, izboljšalo v toliko, da ne bi bil več upravičen do BPP.
Ob sicer pravilni razmejitvi posledic in ugotovljenem zmanjšanju življenjskih aktivnosti, ki je izključna posledica nesreče, je sodišče prve stopnje odmerilo previsoko odškodnino. Omejena gibljivost ledvenega dela hrbtenice je lažje stopnje, športov, ki zahtevajo popolno gibljivost hrbtenice, pa tožnik že pred nesrečo (zaradi predhodnih težav) ni mogel gojiti. Tudi popolna nezmožnost za delo ni posledica nesreče, tožnik pa še vedno opravlja lažja gradbena dela.
Pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja vrstnega reda ne morejo privesti do spremembe dejstva, da je tožena stranka sporno terjatev M. že plačala. S tem je zarubljena terjatev M. do tožene stranke prenehala, zato toženi stranki (dolžnikovemu dolžniku) nikakor ni mogoče naložiti ponovnega plačila že plačane terjatve.
sklep o poplačilu – terjatev iz delovnega razmerja – prispevki za socialno varnost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi prednost pri poplačilu po 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ imeli še prispevki za socialno zavarovanje in davki zapadli za zadnje leto do izročitve prodane nepremičnine kupcu, ker pa je bil izvršilni naslov za terjatev pritožnice iz naslova socialnih prispevkov izdan v letu 2010, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu pa 26.9.2012, prispevki za socialno zavarovanje v tem primeru nimajo prednostnega vrstnega reda, kot tudi ne davek od vseh bruto zneskov določenih s sodbo Delovnega sodišča in se zato v tem delu ne morejo prednostno poplačati pred ostalimi upniki.