ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 261, 261/1, 262.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja
Tožnik je nepravilno in v nasprotju z zakoni obravnaval 21 vizumskih vlog (ker je postopek vodil brez osebne prisotnosti prosilca, pisma pa so bila posredovana naknadno oziroma so bila nepodpisana), pri čemer je šlo za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po 1. odstavku 261. člena KZ in za kršitev pogodbenih obveznosti z znaki nevestnega dela v službi po 262. členu KZ, zato mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
popolnost tožbe – materialno procesno varstvo - spor majhne vrednosti
Materialnega procesnega vodstva v sporu majhne vrednosti ni mogoče povsem izključiti. Glede na načelo pisnosti postopka ga bo sodišče lahko izvajalo v smislu prvega odstavka 286. člena ZPP.
Dejanja privilegiranja upnikov se od dejanj neenakomernega poplačila razlikujejo po tem, da privilegirani upnik s pravnim dejanjem ne prejme izpolnitve obveznosti, temveč samo takšno zavarovanje, ki mu omogoči ugodnejše poplačilo njegove terjatve.
Dejstvo neenakega obravnavanja upnikov v smislu določbe 3. odstavka 34. člena ZFPPIPP samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, v kolikor niso izpolnjeni ostali, v 271. členu ZFPPIPP navedeni pogoji izpodbojnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0077311
ZPotK-1 člen 15, 15/2.
potrošniški kredit – opomin – opomin s pozivom na plačilo – razdrtje pogodbe – zapadlost celotnega kredita– vročitev – prejem opomina – podpis prejema poštne pošiljke
Opomin ni procesna predpostavka, pač pa materialnopravna predpostavka za razdrtje pogodbe. Ker je pogodba razdrta s potekom dodatnega roka za plačilo, je od opomina odvisno, kdaj zapade plačilo celotnega kredita.
Za dokaz, da je tožeča stranka toženca opomnila ni nujno, da dokaže, da je podpisal prejem poštne pošiljke.
Prekomeren hrup in vibracije lahko predstavljata motilno dejanje.
Vprašanje dodatne trditvene podlage in njenega obsega, ki jo je naknadno, že po vložitvi sklepčne tožbe, dolžna ponuditi tožeča stranka, se navezuje na vsebino in substanciranost ugovorov, ki jih v postopku uveljavlja tožena stranka ter pravila o trditvenem in dokaznem bremenu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077277
OZ člen 9, 239, 243, 243/1, 243/2, 384, 389. ZPP člen 318. ZZK-1 člen 5, 10, 122. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini člen 9. Zakon o urejanju prostora člen 105.
Družba H. L., d.o.o. je postala lastnica spornih nepremičnin z dnem, ko je zemljiška knjiga prejela predlog za vpis lastninske pravice na njeno ime, torej že v januarju 2007, ne glede na to ali je bilo o predlogu že dejansko odločeno ali ne (kar v posledici pomeni tudi, da je toženka z razpolagalnim poslom z dne 13. 9. 2007 lastninsko pravico prenesla brez razpolagalne sposobnosti). Tožnik je v tožbi trdil, da zaradi navedenega toženka, po svoji krivdi, svoje obveze do njega ne more izpolniti, čemur toženka ni nasprotovala (saj odgovora na tožbo ni podala). Sodišče prve stopnje je tako utemeljeno zaključilo, da toženka svoje obveznosti iz pogodbe o uskladitvi stanja – namesto odškodnine za razlaščeno zemljišče, tožniku dodeliti nadomestno zemljišče, ne more izpolniti, zato je upravičen do denarne odškodnine.
ZTLR člen 54, 55. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 266. ZZ člen 65.
priposestvovanje – priposestvovanje pred nacionalizacijo – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini – družbena lastnina – splošno ljudsko premoženje – javno dobro – stranska intervencija
V času, ko so bila zemljišča v družbeni lastnini, služnost ni bila priposestvovana.
Sporne nepremičnine so bile v splošni, javni rabi, kar pomeni, da jih je skladno z njenim namenom lahko uporabljal vsak. Take nepremičnine so tudi po uveljavitvi 55. čl. ZTLR uživale najmanj tako varstvo, kakršno je bilo predvideno za družbeno sredstvo v družbeni pravni osebi.
Priposestvovalna doba ne teče tudi po vložitvi tožbe ter se čas po vložitvi tožbe ne všteva v priposestvovalno dobo.
Pritožbene navedbe v smeri neupoštevanja vrstnega reda ne morejo privesti do spremembe dejstva, da je tožena stranka sporno terjatev M. že plačala. S tem je zarubljena terjatev M. do tožene stranke prenehala, zato toženi stranki (dolžnikovemu dolžniku) nikakor ni mogoče naložiti ponovnega plačila že plačane terjatve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059927
ZPP člen 8, 14, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 154, 154/2, 179.
vezanost na kazensko sodbo - obsodilna sodba sodnika za prekrške - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – izsiljevanje prednosti – kršitev pravila o prednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – telesne bolečine
Po 14. členu ZPP je sodišče vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku. Na pravnomočno obsodilno sodbo sodnika za prekrške ni vezano, zato ima ta pravnomočna odločba enako dokazno moč kot drugi izvedeni dokazi.
V primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravila o hitrosti in pravila o prednosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednosti, praviloma nosi večji delež odgovornosti.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti se prisodi oškodovancu le, če so te trajne narave. Le izjemoma se lahko prisodi tudi za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti – če so močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
ZGD člen 7, 8. ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 348, 350, 350/1, 350/2, 350/3, 351.
začasna odredba – spregled pravne osebnosti – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – predpostavke za spregled pravne osebnosti – stečaj pravne osebe – aktivna legitimacija za zavarovanje terjatev na račun upnika po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom
Z začetkom stečajnega postopka nad pravno osebo, za obveznosti katere odgovarjajo tudi njeni družbeniki, upniki niso legitimirani uveljavljati terjatev, niti njihovega zavarovanja, zoper osebno odgovornega družbenika zgolj za svoj račun. To pomeni, da upniki niso legitimirani za takšno uveljavljanje terjatev niti v primeru zatrjevanega in izkazanega spregleda pravne osebnosti.
Identiteta tožbenega zahtevka se ne presoja zgolj glede na besedilo, temveč je podana takrat, če tožbeni zahtevek izvira iz iste dejanske in pravne podlage.
ZZZDR člen 51, 52, 59. ZPP člen 154, 154/1. ZOdvT člen 41.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – načelo enotnega obravnavanja skupnega premoženja – pomoč tretjih – zavrnitev dokazov – kredit, najet med trajanjem zakonske zveze – zakonska domneva o skupnem razpolaganju – vračilo kredita – novote – pravdni stroški – uspeh pravdnih strank – obrazloženost stroškovne odločitve
Ker je bila odločitev zakoncev o najetju kredita skupna (zakonska domneva), kredit predstavlja skupno premoženje, ne glede na to, za kakšen namen je bil porabljen. Glede na to, da ga je v celoti vrnil toženec, mu je tožnica dolžna plačati delež, ki odpade nanjo.
Sklicevanje sodbe na stroškovnik v spisu zadostuje zahtevi po ustrezni obrazloženosti stroškovne odločitve, pri čemer pritožnik ni izkazal, da bi vpogled v spis od njega zahteval nesorazmerno breme.
ZOR člen 177, 177/2, 177/3. OZ člen 154, 154/2, 173.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nematerialno škodo - prometna nesreča – skrbnost staršev – otrok – nerazumno ravnanje otroka - vzročna zveza – prispevek – soprispevek – otrok na cesti – skrbnost - hitrost vožnje
Ne more biti dvoma, da je vzrok za prometno nesrečo na strani voznika. Edino vprašanje, ki se lahko postavi, ali se voznik lahko oprosti odgovornosti na temelju 2. in 3. odstavka 177. člena ZOR. Če se ne more, bi morala škodo povrniti tožena stranka kot zavarovalnica, pri kateri je bila zavarovan voznik motornega vozila.
Načeloma velja, da je treba nepričakovanost škodnega dogodka presojati po merilu skrajne skrbnosti. V naselju je treba običajno računati z otroki vseh starosti, in tudi s tem, da se zadržujejo neposredno ob cesti. Hitrost vožnje je zato treba prilagoditi tipu ali delu naselja.
Tožena stranka sicer ni kršila nobenega tedaj veljavnega cestnoprometnega predpisa, kar pa za odločitev v tej zadevi niti ni pomembno. Pomembno je, da je glede na okoliščine lahko pričakovala, da bo zaradi nerazumnega ravnanja otroka (sedanje tožeče stranke) zapletena v prometno nesrečo.
Pri nadaljnjem odločanju naj prvostopenjsko sodišče upošteva še, da če je otrok krivdno nesposoben, njegova krivda ali neskrbnost, ali neskrbnost staršev, nista pomembna. Odločilno je le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in kolikšen je bil njegov prispevek.
Novote so v družinskih sporih sicer dopustne, vendar pa je takšna ureditev namenjena zgolj in samo varovanju koristi otrok, česar pa seveda ni moč reči za (domnevno na naroku izostale) toženčeve trditve in dokazne predloge, katerih upoštevanje bi imelo kvečjemu nasprotni učinek.
Kljub odsotnosti zemljiškoknjižnega vpisa je na tožnike prešlo stvarnopravno upravičenje, ki jim zagotavlja varstvo v izločitveni pravdi. Gre za lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo.
Tožniki, ki so kupili dele nepremičnine – fizično določene dele stavbe – so v izločitveni pravdi (pravda na nedopustnost izvršbe) obravnavani kot pravna skupnost imetnikov lastninske pravice v pričakovanju na stvari, ki obstaja (skupni lastniki). Deleži, ki jih kupljeni deli predstavljajo napram celotni nepremičnini, niso določeni. Na stavbi, ki je sestavni del zemljiške parcele (predmeta izvršbe), etažna lastnina ni vzpostavljena (etažne enote – nove stvari, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic – še niso nastale). Ker so zaradi pridobljenih stvarnih pravic na isti nepremičnini tožniki v pravni skupnosti, mora biti odločitev o zahtevku enaka za vse tožnike; odločitev o zahtevku vsakega od tožnikov se zaradi skupnosti, v kateri glede predmeta izvršbe so, nanaša na vse tožnike (enotni sosporniki).
Nobene ovire ni, da lastnik razpolaga z delom svoje stvari. Bistveno je, da je predmet vsake od pogodb določen.
trenutek primopredaje del – podjemna pogodba – uporabno dovoljenje
Zmožnost uporabe objekta in pridobitve uporabnega dovoljenja nista pravno odločilni okoliščini za opredelitev pravnega pojma predaje del po podjemni pogodbi, saj je primopredaja del lahko opravljena, objekt pa kljub temu ni funkcionalno uporaben zaradi morebitnih napak pri izvedbi del ali pa uporabnega dovoljenja nima iz razlogov, ki niso v tem, da delo ne bi bilo predano.
Tako je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča štelo, da primopredaja del ni bila izvedena, ker se to kaže v tem, da tožena stranka zanj ni mogla pridobiti uporabnega dovoljenja iz razloga, ker kanalizacijski priključek ni bil izveden v skladu z izdanim soglasjem in zmotno materialno pravno štelo, da je zato tožbeni zahtevek na plačilo del po podjemni pogodbi preuranjen in ga je kot takega zavrnilo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda
Uvrstitev poškodb v ustrezno skupino Fischerjevega sistema je namenjena primerjavi dosojenih odškodnin, glede na podobno težo poškodb. Glede na opise poškodb, ki so zajeti v III. in IV. skupini, kakor so razvidni iz informatizirane baze NEGM, je očitno, da konkretni primer (tožnik je utrpel udarnino desne rame, udarnino desne dlani, vnetje obsklepnega mešička pod deltoideusom in znake utesnitve pod akrpmionom) sodi v III. skupino.
Ker ima pogodbena kazen dvojni namen, saj služi kot instrument utrditve izpolnitve pogodbene obveznosti in hkrati olajšuje položaj pogodbene stranke v primeru kršitve pogodbene obveznosti, se slednje kaže v tem, da mora tisti, ki zatrjuje kršitev pogodbene obveznosti, zatrjevati in dokazati da gre za kršitev pogodbene obveznosti in zatrjevati in dokazati, da vzrok za kršitev izvira iz sfere nasprotne pogodbene stranke, ni pa mu potrebno dokazovati niti obstoja škode niti višine, ker obstoj škode ni predpostavka za nastanek pravice do pogodbene kazni.
Tako tožeča stranka v tem postopku ni bila dolžna dokazovati nastanka škode, še manj njene višine, morala pa je dokazati, da je tožena stranka kršila pogodbeno zavezo na način, kot ga je zatrjevala, in dokazati, da je vzrok za kršitev dejansko na strani tožene stranke. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dejanski in pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka tega dokaznega bremena ni zmogla.
ZGD-1 člen 7, 7/1, 3, 3/6. ZPP člen 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 350, 350/2.
procesna sposobnost – samostojni podjetnik posameznik
Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete podjetnika kot fizične osebe. Podjetnica xx je ista oseba kot fizična oseba xx. Torej ima procesno sposobnost le xx kot fizična oseba.