ZGD-1 člen 7, 7/1, 3, 3/6. ZPP člen 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11, 350, 350/2.
procesna sposobnost – samostojni podjetnik posameznik
Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete, ločene od pravne subjektivitete podjetnika kot fizične osebe. Podjetnica xx je ista oseba kot fizična oseba xx. Torej ima procesno sposobnost le xx kot fizična oseba.
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 37, 38, 148, 148/1. Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Haaška konvencija) člen 2.
overitev zemljiškoknjižnega dovolila - tuj notar izven eu - dolžnosti slovenskega notarja, da preveri obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice - legalizacija tuje javne listine
Notarka je v imenu predlagatelja predlagala vpis lastninske pravice pri osnovnem pravnem položaju nepremičnine na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je izstavila B.B., dedinja pokojnega A.A. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu je overila notarka v Združenih državah Amerike (ZDA), kjer živi omenjena dedinja. To je razvidno iz apostille. Ameriška notarka je potrdila pristnost podpisa omenjene dedinje. Stališče pritožbe, da legalizacija te listine (overitev podpisa) v RS ni potrebna, je pravilno. To izhaja iz Haaške konvencije o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin z dne 5. oktobra 1961, ki zavezuje tako Slovenijo kot ZDA. Vendar pa za ta primer taka overitev ne zadošča. Zemljiškoknjižno dovolilo bi moral overiti slovenski notar. Ameriški notar ni pazil na izpolnitev pogojev, na katere pri overitvi podpisa na zasebni listini, s katero se nepremičnina odtuji, pazi slovenski notar. Da bi obstoj teh posebnih pogojev preverila naša notarka in potrdila, da so bili v času overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu, ki ga je izstavila dedinja vknjiženega lastnika, vsi zakonski pogoji izpolnjeni, iz spisa ni razvidno. V tem postopku notarka nastopa zgolj kot pooblaščenka predlagatelja.
V stečajnem postopku se ne more prodati premoženje, ki ni dolžnikovo, čeprav je na njem zastavna pravica.
Ker so odločitve o priznanju izločitvenih pravic postale pravnomočne, sporne nepremičnine pa so bile izločene iz stečajne mase, tožeča stranka od tožene ne more več zahtevati poplačila iz premoženja, ki ni več last stečajnega dolžnika.
STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077715
ZFPPIPP, člen 149, 149/2, 149/3, 149/4. ZPP člen 3, 3/3. OZ člen 5, 7, 86.
umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave – ničnost umika – dopustnost umika – izjava volje – nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom – začetek stečajnega postopka
Umik predloga je izjava volje, podana v postopku pri sodišču, ne pa pogodba. OZ sankcijo ničnosti določa le za pogodbe, ki nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom. Izjava volje ne more povzročiti ničnosti. Pri podani izjavi volje je za presojo sodišča, ali jo bo upoštevalo ali ne, pomembno zgolj to, ali zakon tako izjavo volje sploh dopušča in ali je to izjavo podala upravičena oseba. Nikakor pa ne presoja smotrnosti te izjave.
Pri umiku predloga ne more iti za nedovoljeno razpolaganje, saj umik ni razpolaganje z zahtevkom, ki bi ga imel zakon v mislih pri tej prepovedi.
Verjeten izkaz izgube oziroma uničenja listine je eden od pogojev, ki mora biti obvezno podan za začetek postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.
Tožeča stranka je postavila odškodninski zahtevek, kar pomeni, da gre med strankama za spor iz civilnopravnega razmerja, za katerega s posebnim zakonom ni določena pristojnost kakšnega drugega organa, zato bo o utemeljenosti tega zahtevka moralo odločiti sodišče v pravdnem postopku.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 45/3, 48, 51. ZPP člen 313.
nagrada za izvedensko delo - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - povečanje nagrade - nagrada za študij spisa - materialni stroški - zakonske zamudne obresti od stroškov postopka
Vse dodatne informacije oziroma pojasnila in odgovori na pripombe pravdnih strank in njihova vprašanja, presegajo obseg podatkov oziroma informacij, ki naj bi jih izvedenec podal že v prvotnem mnenju glede na vprašanji, ki mu jih je postavilo sodišče s sklepom. Tožena stranka je v pripombah na prvotno izvedensko mnenje izvedencu očitala predvsem nezakonitost, nestrokovnost in pristranskost, ne pa pomanjkljivosti, ki bi odločilno vplivale na popolnost izdelanega mnenja. Zato je izvedenec upravičen do nagrade za izdelavo dopolnilnega zelo zahtevnega izvedenskega mnenja.
temelj zahtevka – pogodba – neupravičena obogatitev – dodatna dela trditveno in dokazno breme – uravnotežena porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena
Stranke imajo dolžnost, da se korektno in vestno pravdajo, da navedejo samo tista pravno relevantna dejstva, ki bodo pripomogla k razjasnitvi spornega razmerja, razčiščevanju odprtih vprašanj in da za ta dejstva predložijo primerne in ustrezne dokaze. Sodišče pri dokazni oceni neizogibno ocenjuje tudi ta vidik pravdanja in je gotovo, da bo pavšalnim, vsebinsko praznim trditvam, ki ne vodijo k razrešitvi spornega razmerja in o njem ne povedo nič, ali trditvam, katerih namen je zgolj prevaliti trditveno in dokazno breme na nasprotno stranko, podelilo manjšo težo. V konkretnem primeru se je tožena stranka branila zgolj z zanikanjem dejstev, ki jih je navajala tožeča stranka, sama pa k razjasnitvi spornega razmerja ni prispevala nič konstruktivnega, čeprav bi glede na okoliščine primera lahko.
KZ-1 člen 251, 251/1. : ZKP člen 19, 19/1, 60, 60/1, 144, 357, 357/1, 357/1-4.
oškodovanec kot tožilec – zavod za gozdove -
Zavod za gozdove nima statusa oškodovanca (kot tožilca) v primeru, ko je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo, podano za kaznivo dejanje ponarejanja listin po 251. členu KZ-1. Objekt kazensko pravnega varstva pri tem kaznivem dejanju je pravni promet, oškodovanec pa je lahko le tisti, ki je s kaznivim dejanjem neposredno oškodovan in je subjekt oz. nosilec kakšne premoženjske ali osebne pravice, ki je prekršena ali ogrožena. Tovrstne vzročne zveze po konkretnem opisu dejanja ni moč prepoznati.
Ker je gozd naravno bogastvo, za čigar ohranjanje skrbi država, iz določb ZG pa ne izhaja, da je zavod (sicer pravna oseba s statusom javnega zavoda), enako tudi ne iz določb kakšnega drugega zakona, da bi zavod imel pooblastilo v interesu države, v kazenskem postopku sodelovati v svojstvu oškodovanca kot tožilca, saj to v interesu države lahko opravlja samo državni tožilec. Ugotovitev, da zavod ni oškodovanec, privede do ugotovitve, da tudi ni upravičen tožilec v primeru, ko je državni tožilec zavrgel ovadbo, zato gre za okoliščino, ki izključuje kazenski pregon in pomeni podlago za izrek zavrnilne sodbe.
ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 18, 18/3, 47, 47/1. ZFPPIPP člen 19, 19/1, 19/2, 213, 213/1, 213/1-1, 213/3, 214, 214/1.
uveljavljanje zahtevka po potrjeni prisilni poravnavi – ločitveni upnik – pristojnost sodišča Republike Slovenije - narava spora - nezapadel zahtevek do konca glavne obravnave
Po kriteriju sedežev pravdnih strank, ki sta domači pravni osebi, ne gre za spor z mednarodnim elementom.
Ker je tožena stranka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (torej pravočasno) ugovarjala pomanjkanju pravnega interesa za tožbo, poleg tega pa je trdila, da je bila med toženo stranko in pravno prednico vtoževane terjatve dogovorjena pristojnost sodišča v Frankfurtu na Majni, bi se moralo sodišče prve stopnje pred vprašanjem ali gre za spor z mednarodnim elementom in ali je podana pristojnost sodišča Republike Slovenije po določbi 29. člena ZPP ali pa sodišča druge države, opredeliti do vprašanja, za kakšno vrsto spora gre v konkretnem primeru.
Plačilo kot predmet izpolnitve lahko ločitveni upnik zahteva le za tisti del neplačane terjatve, ki ga ni uspel doseči z uresničitvijo ločitvene pravice iz vrednosti zastavljenega premoženja in sicer pod pogoji prisilne poravnave.
Ker zahtevek proti toženi stranki, da plača terjatev, ob vložitvi tožbe ni zapadel, niti ni zapadel do konca glavne obravnave, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek (tudi) iz tega razloga zavrniti.
S prodajno pogodbo se je tožena stranka zavezala plačati kupnino za nepremičnine, tožeča stranka pa se je zavezala po plačilu kupnine izročiti nepremičnine in izdati zemljiško-knjižno dovolilo. S takim poslom se stečajna masa sploh ne more zmanjšati v škodo upnikov, zato ni mogoče trditi, da bi bila taka prodajna pogodba sploh izpodbojno dejanje. Šlo je za povsem običajen posel iz njene dejavnosti, pri katerem se spremeni le oblika premoženja, ne pa njegova velikost.
Pri večstranskih kompenzacijah ne gre za neodplačen pravni posel, saj so s sklenitvijo pravnega posla poravnane vse te terjatve in obveznosti. Izpodbojno bi bilo zato v smislu izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika le tisto dejanje, za katerega tako kritno razmerje ne obstaja. Ne gre namreč za izpodbijanje celotnega pravnega posla, ki bi moralo biti uperjeno zoper vse njegove udeležence, temveč se razveljavljajo le učinki tega posla med stečajnim dolžnikom in njegovim upnikom.
stroški upravljanja in obratovanja – solastninski delež – dolžnost plačila upravniku – delitev stroškov med solastniki stanovanja – stroški postopka – materialno procesno vodstvo
Upravniku se plačuje stroške glede na stanovanjsko enoto, kako si bodo solastniki stanovanjske enote medsebojno razdelili stroške, ki jih dolgujejo upravniku, na dolžnost plačila upravniku ne vpliva.
Glede stranske terjatve, kar pravdni stroški so, sodišče stranke ni dolžno pozivati v okviru materialnoprocesnega vodstva naj predloži dokaze, da je stroške plačala.
Stranka sicer lahko predlaga naj se dve pravdi ali več pravd združi v skupno obravnavanje, vendar sodišče na njen predlog ni vezano. Vprašanje ali bo odredilo združitev postopka je stvar formalnega procesnega vodstva, ki je v rokah sodišča.
ZPP člen 347, 347/2, 348, 348/2. OZ člen 419, 419/2.
pritožbena obravnava – neudeležba strank na pritožbeni obravnavi – cesija – obvestilo o cesiji – izpolnitev obveznosti
Neudeležbo strank na pritožbeni obravnavi ZPP sankcionira tako, da se v primeru, ko na obravnavo ne pride pritožniku nasprotna stranka, šteje, da so trditve o dejstvih, ki se v pritožbi izpodbijajo ali zatrjujejo, resnične. V taki procesni situaciji pritožbeno sodišče (podobno kot sodišče prve stopnje ravna pri izdaji zamudne sodbe) odloča le o pravnih vprašanjih.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076008
ZTLR člen 15, 15/2. OZ člen 197, 199. ZPP člen 443, 443/1.
stroški upravljanja – stroški obratovanja – pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju – stanovanjska soseska – določitev upravnika – posel rednega upravljanja – verzija – spor majhne vrednosti
Tožeča stranka ni izkazala pogodbene podlage svojega zahtevka, saj ni dokazala veljavno sklenjene pogodbe o upravljanju z lastniki stavbe.
Zatrjevane okoliščine plačila stroškov dobaviteljem in izvajalcem storitev, ki jih je tožeča stranka zalagala za toženca iz lastnega premoženja, predstavljajo podlago za nastanek obveznosti toženca na vrnitev plačil, ki so bila izvedena v njegovo korist, vendar ne na podlagi 776. člena OZ, saj ta predvideva pogodbeno podlago vrnitvenega zahtevka, ampak na podlagi določbe 197. člena OZ. Tožeča stranka bi morala zatrjevati in dokazati kolikšen del stroškov, ki jih je plačala dobaviteljem in izvajalcem storitev odpade na zgradbo, v kateri ima toženec poslovni prostor in garažo in nato kolikšen del teh stroškov odpade na toženca v sorazmerju z velikostjo njegovega idealnega deleža. Konkretno tožeča stranka ni zadostila navedenemu trditvenemu in dokaznemu bremenu.
Zamudna sodba se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, zato pritožbene navedbe tožene stranke, da je tožniku določene obveznosti iz naslova plače, odpravnine ter stroškov za prehrano in prevoz že poravnala, niso pravno relevantne.
Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odstavek 318. člena ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe, pri čemer s tem prizna tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih v nadaljevanju ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini.
Drugotožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dnevnem zakonskem roku, kot je to določeno v 277. členu ZPP, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe zaradi podaje odgovora, v tej zvezi pa je bila poučena tudi na pravne posledice, če tako ne bo ravnala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevkov, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjenih obveznosti drugotožene stranke do tožnika iz naslova plače v spornem času niso v nasprotju s predloženimi listinami ali dejstvi, ki so splošno znana. Glede na navedeno so bili v tem sporu izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003363
ZP-1 člen 113, 113.a, 113.b/4. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2, 53, 53/3, 53/4, 58, 58/1, 58/2.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Za stališče upravne enote, da je bilo vozniku (obdolžencu) podaljšan status voznika začetnika, saj je kot voznik začetnik izgubil vozniško dovoljenje, ker mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega predpisanega števila kazenskih točk in mu je zato bil, ob pridobitvi novega, podaljšan status voznika začetnika za obdobje, ki mu je manjkalo do zakonsko predpisanih dveh let, katera morajo preteči, da voznik izgubi status voznika začetnika, ni zakonske podlage.
Tožnik v koledarskem letu skladno z določbo 161. člena ZDR ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, zato je za to leto upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta in do plačila sorazmernega dela regresa.