ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Ker tožnik od leta 1975 do 1996 ni imel prekinite v delovni knjižici (prekinitev je imel le v obdobju med 26. 10. 1977 in 18. 1. 1979), je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1975 do 1996 ter nato od 1998 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odstavek 318. člena ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe, pri čemer s tem prizna tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih v nadaljevanju ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini.
Drugotožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dnevnem zakonskem roku, kot je to določeno v 277. členu ZPP, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe zaradi podaje odgovora, v tej zvezi pa je bila poučena tudi na pravne posledice, če tako ne bo ravnala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevkov, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjenih obveznosti drugotožene stranke do tožnika iz naslova plače v spornem času niso v nasprotju s predloženimi listinami ali dejstvi, ki so splošno znana. Glede na navedeno so bili v tem sporu izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
pravna oseba - zakoniti zastopnik - pooblastilo za zastopanje - prenesena pravica opravljati procesna dejanja
Zakoniti zastopnik je pri tem, koga lahko pooblasti za zastopanje v pravdnem postopku omejen z postopkovnimi pravili, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v postopkih pred različnimi sodišči in na različnih sodnih stopnjah. Postopek iz predmetne zadeve teče pred okrožnim sodiščem, zato bi lahko bil pooblaščenec v tem postopku le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Samo takšen pooblaščenec, na katerega je s podelitvijo pooblastila bila pravnoveljavno prenesena pravica opravljati v pravdi procesna dejanja, lahko (po načelu, da lahko vsak prenese na drugega le pravice, ki jih sam tudi ima) prenese pooblastilo tudi naprej.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003363
ZP-1 člen 113, 113.a, 113.b/4. ZPrCP člen 26. ZVoz člen 2, 2/1-2, 53, 53/3, 53/4, 58, 58/1, 58/2.
postopek začasnega odvzema vozniškega dovoljenja – voznik začetnik
Za stališče upravne enote, da je bilo vozniku (obdolžencu) podaljšan status voznika začetnika, saj je kot voznik začetnik izgubil vozniško dovoljenje, ker mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega predpisanega števila kazenskih točk in mu je zato bil, ob pridobitvi novega, podaljšan status voznika začetnika za obdobje, ki mu je manjkalo do zakonsko predpisanih dveh let, katera morajo preteči, da voznik izgubi status voznika začetnika, ni zakonske podlage.
Zamudna sodba se iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ne more izpodbijati, zato pritožbene navedbe tožene stranke, da je tožniku določene obveznosti iz naslova plače, odpravnine ter stroškov za prehrano in prevoz že poravnala, niso pravno relevantne.
ZDR člen 29, 29/1, 126, 127, 127/1. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije člen 47.
obveznost plačila – plača – osnovna plača – dodatek k plači za sindikalno delo
Pravno podlago za priznanje dodatka k plači za sindikalno delo predstavlja 47. člen Kolektivne pogodbe za kmetijsko in živilsko industrijo, ki določa, da, v kolikor ni drugače urejeno s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo (kar pri toženi stranki ni bilo), sindikalnemu zaupniku, ki zastopa manj kot 50 zaposlenih članov pri delodajalcu, pripada dodatek v višini 10 %. Do tega dodatka je tožeča stranka upravičena, ker je bila izvoljena za predsednika sindikata tožene stranke, istočasno pa je postala tudi sindikalni zaupnik za skupine uprava, trgovine in laboratorij.
zamudna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nepremoženjska škoda - odmera
Tožena stranka ni zagotovila varnih delovnih razmer v zvezi z delovanjem šivalnega stroja, na katerem si je tožnik poškodoval levo roko, zato tožniku krivdno odgovarja za nastalo nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
Ker tožena stranka v spremembo tožbe na strani tožeče stranke v obravnavanem primeru ni privolila, odtujitev sporne terjatve med pravdo ne more povzročiti spremembe procesne legitimacije strank postopka.
V predmetni zadevi ne gre za situacijo po 191. členu ZPP, saj tožeča stranka in pritožnica nista sospornika iz 1. odstavka citiranega člena. Pritožnica, ki je singularni pravni naslednik tožeče stranke in ji pripada aktivna stvarna legitimacija glede sporne terjatve, pa je upravičena, da v pravdi nastopa kot sosporniški intervenient in ji gre v tem primeru položaj enotnega sospornika po 196. členu ZPP.
pogodba o finančnem leasingu – odgovornost za dobavo predmeta leasinga – nasprotje med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori – vpliv odpadle kavze na veljavnost pogodbe – kompenzacija – razveza pogodbe – odstop od pogodbe
V primeru nasprotja med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori je treba upoštevati slednje.
Bistveni za odločitev o „usodi“ (veljavno sklenjenih) leasing pogodb (morebiten razdor po zakonu ali odstop s strani tožene stranke) sta ugotovitvi, ali je tožena stranka jamčevala za izdobavo predmetov leasinga in kako je ugotovljena neizdobava predmetov vplivala na veljavnost leasing pogodb.
S kompenzacijo je prišlo do zaprtja terjatve tožene stranke do tožeče s premoženjskim ekvivalentom, t.j. zaprtja terjatve dobavitelja do tožene stranke (iz naslova zmanjšane kupnine za predmet leasing pogodb).
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – vrednost spornega predmeta – pravočasnost izpodbijanja vrednosti spornega predmeta – odmera sodne takse
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse se sodišče prve stopnje ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče ukvarjati najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
odločba o prekršku – razumljiv izrek odločbe o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – stopnja verjetnosti – obrazloženost sklepa o ugovoru – pomanjkljiva obrazložitev sklepa o začasni odredbi – dokazna ocena – sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov
Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi.
ugovor krajevne pristojnosti – atrakcija pristojnosti – nasprotna tožba – dogovor o pristojnosti – splošna krajevna pristojnost
Pri obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe pride do atrakcije pristojnosti. Slednje pomeni, da je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Sodišče, pred katerim teče postopek po tožbi namreč pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
pogodba o poslovnem sodelovanju – odgovornost za neizpolnitev obveznosti – nemogoča izpolnitev – organizacija poslovnega dogodka
Odločilna za zavrnitev ugovora tožene stranke je ugotovitev, da slednja poslovnega dogodka sploh ni organizirala. Iz tega razloga tožeča stranka svoje obveznosti po pogodbi ni mogla v celoti izpolniti. Gre za okoliščino v sferi tožene stranke, zaradi česar nezmožnost dogovora o terminu izvedbe poslovnega dogodka, za kar glede na ugotovitve sodišča prve stopnje tožeča stranka ni odgovorna, ne more iti v škodo tožeče stranke.
ZP-1 člen 67, 67/1, 202c, 202c/1. ZKP člen 88, 88/4.
smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – rok – štetje rokov – iztek roka – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – predlog za nadomestitev globe
V zvezi z roki se uporabljajo določila ZKP, ki v 88. členu pojasnjuje način štetja rokov. V 4. odstavku je navedeno, da se izteče rok s potekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela. Iz te določbe je torej razvidno, da ti dnevi vplivajo le na iztek roka, ne pa tudi na potek roka.
izbris družbe iz sodnega registra – izvršba – prehod obveznosti - odsvojitev poslovnega deleža – aktivni družbenik
Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-285/10-132 z dne 7.6.2012 izhaja, da se z novelo A spremenjeni 6. in 7. odst. 443. čl. ZFPPIPP uporablja samo za tiste aktivne družbenike gospodarskih družb, izbrisanih iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi novele A (13.6.2009), ki jim je članstvo v gospodarski družbi prenehalo po uveljavitvi novele A. Ker je dolžnik izstopil iz družbe 12.3.2010, družba pa je bila izbrisana iz sodnega registra 7.1.2011, je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo, ali je dolžnik zatrjeval in dokazal, da ni bil aktivni družbenik.
Listina, ki sicer predstavlja verodostojno listino po 23. členu ZIZ, imaspecifičen pomen le v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine. V primeru, ko tak postopek izvršbe preide v pravdni postopek, pa sodišče ocenjuje tako listino kot vsako drugo listino.
V zvezi z dokazno močjo izjave je potrebno upoštevati, da pisna izjava, ki jo je v spis vložila tožena stranka, ni bila dana na poziv ali s soglasjem sodišča in da ta ne more biti dokazno enakovredna izjavi, ki jo določa omenjeni člen (niti ob upoštevanju napotila na pravno analogijo, ki izhaja iz določbe 263. člena ZPP) niti izjavi, ki bi jo tožena stranka predložila ob priliki neposrednega zaslišanja prič. Tudi sicer izjava po 236.a členu ZPP predstavlja izjemo od načela neposrednosti, onemogoča preizkus pričine verodostojnosti, zato je potrebna previdnost pri njeni uporabi.
sposobnost biti stranka – izbris stranke iz sodnega registra – zavrženje tožbe – deklaratorna narava sklepa – vstop nove stranke v pravdo
Tožeča stranka (ki po zaključku stečajnega postopka in po izbrisu iz sodnega registra) nima pravnih naslednikov, ne more več nastopati kot pravdna stranka. Ker se pomanjkljivosti (sposobnost biti stranka) ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Procesni položaj, katerega posledica je bila zavrženje tožbe, je nastal ob izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra. Sklep s katerim je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo pa ima le pravno naravo deklaratornega sklepa.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled
Če storilec iz objektivnih razlogov ne more k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniškega spričevala, zadošča, da predloži dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled po ZVoz.