zamudna sodba – odškodninska odgovornost delodajalca - odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – nepremoženjska škoda - odmera
Tožena stranka ni zagotovila varnih delovnih razmer v zvezi z delovanjem šivalnega stroja, na katerem si je tožnik poškodoval levo roko, zato tožniku krivdno odgovarja za nastalo nepremoženjsko in premoženjsko škodo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Revizijsko sodišče je zavzelo stališče, da je tudi zabeležko z vsebino, na kateri je zapisan zagovor tožnice o konkretnih očitanih kršitvah, opredeljenih v vabilu na zagovor, in zapisano pisno opozorilo na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti kot pisno opozorilo, ki je v prvem odstavku 83. člena ZDR določeno kot pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Tožena stranka torej ni bila dolžna tožnici vročati še posebnega pisnega opozorila (ker je zakonski zahtevi iz prvega odstavka 83. člena ZDR z opozorilom v obliki zabeležke že zadostila).
Tožnik v koledarskem letu skladno z določbo 161. člena ZDR ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta, zato je za to leto upravičen le do sorazmernega dela letnega dopusta in do plačila sorazmernega dela regresa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 92, 92/2, 92/2-4, 109, 109/1, 109/2, 109/2-3, 109/4. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije člen 56, 56/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – odpravnina – kontinuiteta delovnega razmerja – stečaj
Ker tožnik od leta 1975 do 1996 ni imel prekinite v delovni knjižici (prekinitev je imel le v obdobju med 26. 10. 1977 in 18. 1. 1979), je podana kontinuiteta delovnega razmerja pri toženi stranki od leta 1975 do 1996 ter nato od 1998 do 2010, ko mu je tožena stranka podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tudi v vmesnem obdobju od uvedbe stečaja nad toženo stranko v letu 1996 do ponovne zaposlitve pri toženi stranki v letu 1998, ko je bila v stečajnem postopku izglasovana prisilna poravnava, je podana kontinuiteta delovnega razmerja tudi za obdobje po ponovni zaposlitvi tožnika pri toženi stranki. Čeprav je bil tožnik v vmesnem obdobju prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje kot brezposelna oseba, je bistveno, da je šlo za zaposlitev pri isti družbi. To pa opravičuje sklepanje, da je šlo za nadaljevanje zaposlitve, kot da ne bi bilo prekinitve.
Izdaja zamudne sodbe temelji na domnevi, da tožena stranka zaradi svoje pasivnosti, ker ne poda odgovora na tožbo oziroma ga vloži po izteku predpisanega roka (1. odstavek 318. člena ZPP), priznava dejanske tožbene navedbe, pri čemer s tem prizna tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. Zato postanejo tožbene navedbe nesporne in jih v nadaljevanju ni potrebno dokazovati ter izpodbijati po vsebini.
Drugotožena stranka ni odgovorila na tožbo v 30 dnevnem zakonskem roku, kot je to določeno v 277. členu ZPP, čeprav ji je bil predhodno pravilno vročen drugopis tožbe zaradi podaje odgovora, v tej zvezi pa je bila poučena tudi na pravne posledice, če tako ne bo ravnala. Iz vsebine tožbe je razvidna utemeljenost zahtevkov, pri čemer zatrjevana dejstva o neizpolnjenih obveznosti drugotožene stranke do tožnika iz naslova plače v spornem času niso v nasprotju s predloženimi listinami ali dejstvi, ki so splošno znana. Glede na navedeno so bili v tem sporu izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe.
pravna oseba - zakoniti zastopnik - pooblastilo za zastopanje - prenesena pravica opravljati procesna dejanja
Zakoniti zastopnik je pri tem, koga lahko pooblasti za zastopanje v pravdnem postopku omejen z postopkovnimi pravili, ki določajo, kdo je lahko pooblaščenec v postopkih pred različnimi sodišči in na različnih sodnih stopnjah. Postopek iz predmetne zadeve teče pred okrožnim sodiščem, zato bi lahko bil pooblaščenec v tem postopku le odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP). Samo takšen pooblaščenec, na katerega je s podelitvijo pooblastila bila pravnoveljavno prenesena pravica opravljati v pravdi procesna dejanja, lahko (po načelu, da lahko vsak prenese na drugega le pravice, ki jih sam tudi ima) prenese pooblastilo tudi naprej.
imenovanje direktorja – neizbrani kandidat – postopek izbire – direktor – razpis – delovne izkušnje – izpolnjevanje pogojev – položajno – vodilno – vodstveno – delovno mesto
Med razpisnimi pogoji za direktorico tožene stranke, je bilo navedeno, da se zahtevajo delovne izkušnje na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih. Tega pogoja ni mogoče razumeti, da zadošča delo, ki ima po vsebini značaj vodenja (na primer vodenje projektov, kot je bilo pri izbrani kandidatki). Kakšno je bilo delo izbrane kandidatke in ali je v okviru svojega dela vodila projekte, ni bistveno, bistveno je le, na kakšnem delovnem mestu je bila zaposlena. Le v kolikor bi se zahtevale delovne izkušnje z vodenjem, bi lahko pod te izkušnje šteli izkušnje z vodenjem projektov. Ker pa se zahteva delovne izkušnje na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih, pa je treba ugotoviti le, ali je izbrana kandidatka delo opravljala na takšnih delovnih mestih.
Izbrana kandidatka dela ni opravljala na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu, ampak na delovnem mestu višje svetovalke II, ki ni položajno (vodilno, vodstveno) delovno mesto, zato ni izpolnjevala razpisnih pogojev za direktorico tožene stranke in je tožena stranka ne bi smela izbrati.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – stopnja verjetnosti – obrazloženost sklepa o ugovoru – pomanjkljiva obrazložitev sklepa o začasni odredbi – dokazna ocena – sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov
Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled
Če storilec iz objektivnih razlogov ne more k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniškega spričevala, zadošča, da predloži dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled po ZVoz.
Dolžnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno in izrecno poučen, da se pritožba vloži pri sodišču, ki je izdalo izpodbijani sklep, zato ni mogoče zaključiti, da gre za nevednost dolžnika niti da gre za očitno pomoto dolžnika.
ugovor krajevne pristojnosti – atrakcija pristojnosti – nasprotna tožba – dogovor o pristojnosti – splošna krajevna pristojnost
Pri obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe pride do atrakcije pristojnosti. Slednje pomeni, da je sodišče, pred katerim teče postopek o tožbi vselej krajevno pristojno tudi za nasprotno tožbo. Sodišče, pred katerim teče postopek po tožbi namreč pritegne k sebi tudi nasprotno tožbo in atrakcija pristojnosti tako vpliva na spremembo krajevne pristojnosti.
pogodba o finančnem leasingu – odgovornost za dobavo predmeta leasinga – nasprotje med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori – vpliv odpadle kavze na veljavnost pogodbe – kompenzacija – razveza pogodbe – odstop od pogodbe
V primeru nasprotja med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori je treba upoštevati slednje.
Bistveni za odločitev o „usodi“ (veljavno sklenjenih) leasing pogodb (morebiten razdor po zakonu ali odstop s strani tožene stranke) sta ugotovitvi, ali je tožena stranka jamčevala za izdobavo predmetov leasinga in kako je ugotovljena neizdobava predmetov vplivala na veljavnost leasing pogodb.
S kompenzacijo je prišlo do zaprtja terjatve tožene stranke do tožeče s premoženjskim ekvivalentom, t.j. zaprtja terjatve dobavitelja do tožene stranke (iz naslova zmanjšane kupnine za predmet leasing pogodb).
pogodba o poslovnem sodelovanju – odgovornost za neizpolnitev obveznosti – nemogoča izpolnitev – organizacija poslovnega dogodka
Odločilna za zavrnitev ugovora tožene stranke je ugotovitev, da slednja poslovnega dogodka sploh ni organizirala. Iz tega razloga tožeča stranka svoje obveznosti po pogodbi ni mogla v celoti izpolniti. Gre za okoliščino v sferi tožene stranke, zaradi česar nezmožnost dogovora o terminu izvedbe poslovnega dogodka, za kar glede na ugotovitve sodišča prve stopnje tožeča stranka ni odgovorna, ne more iti v škodo tožeče stranke.
sposobnost biti stranka – izbris stranke iz sodnega registra – zavrženje tožbe – deklaratorna narava sklepa – vstop nove stranke v pravdo
Tožeča stranka (ki po zaključku stečajnega postopka in po izbrisu iz sodnega registra) nima pravnih naslednikov, ne more več nastopati kot pravdna stranka. Ker se pomanjkljivosti (sposobnost biti stranka) ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Procesni položaj, katerega posledica je bila zavrženje tožbe, je nastal ob izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra. Sklep s katerim je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo pa ima le pravno naravo deklaratornega sklepa.
Ker tožena stranka v spremembo tožbe na strani tožeče stranke v obravnavanem primeru ni privolila, odtujitev sporne terjatve med pravdo ne more povzročiti spremembe procesne legitimacije strank postopka.
V predmetni zadevi ne gre za situacijo po 191. členu ZPP, saj tožeča stranka in pritožnica nista sospornika iz 1. odstavka citiranega člena. Pritožnica, ki je singularni pravni naslednik tožeče stranke in ji pripada aktivna stvarna legitimacija glede sporne terjatve, pa je upravičena, da v pravdi nastopa kot sosporniški intervenient in ji gre v tem primeru položaj enotnega sospornika po 196. členu ZPP.
ZP-1 člen 67, 67/1, 202c, 202c/1. ZKP člen 88, 88/4.
smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – rok – štetje rokov – iztek roka – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – predlog za nadomestitev globe
V zvezi z roki se uporabljajo določila ZKP, ki v 88. členu pojasnjuje način štetja rokov. V 4. odstavku je navedeno, da se izteče rok s potekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela. Iz te določbe je torej razvidno, da ti dnevi vplivajo le na iztek roka, ne pa tudi na potek roka.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
odločba o prekršku – razumljiv izrek odločbe o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.
Institut taksne oprostitve je namenjen socialno najbolj ogroženemu sloju prebivalstva, ki nima dohodkov za preživljanje in ga je treba razlagati zelo restriktivno.
Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma in je ustvarila pravne posledice med njima. Dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe nima vpliva sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.